Pa še moje mnenje: dvomim, da ima kdo tukaj gor, ki je vpleten v to debato, CC-ja zaradi videza (naj bo to kupiran ali nekupiran). Ljudje, ki pa si psa nabavijo zaradi videza, si ga bodo nabavili tako kupiranega kot nekupiranega. Saj CC v obeh variantah zgleda nekaj posebnega... Tisti, ki želijo velikega, močnega kao nevarnega psa, jih verjemite tudi ušesa in rep ne bodo nič motili. Ravno ta teden sem šla z Bonie (z naravnimi ušesi, brez repa) na sprehod v park, kjer so na eni klopci sedeli neki najstniški obritoglavci, ki so na Bonie takoj vrgli oči, kljub ušesom... In to ni bilo prvič. Cane corso ne glede na rep in ušesa pač sploh v gibanju zgleda fantastično... In po drugi strani, med tistimi, ki bi imeli psa samo zaradi videza, obstajajo tudi taki, ki preferirajo nekupiranega CC-ja, saj bi imeli takega močnega kao nevarnega psa, ki pa vseeno ni tako nevaren, in je bolj kot kakšna muca, ki bo samo popestril njihov notranji interier ali pa se sklada z imidžem familije... In ti se mi zdijo po resnici povedano celo bolj nevarni za pasmo. 1. ker se ne zavedajo realnosti o pasmi in 2. ker jih je veliko več kot prvih, in 3. ker bodo pri teh ljudeh CC-ji zelo hitro zamenjani za novi modni dodatek, sploh pa ob prvi streznitvi, da to ni čisto takšna pasma kot so si predstavljali...
Pa po resnici povedano, smo se vsi mi verjetno najprej navdušili nad videzom psa, potem pa smo se šele pozanimali o karakterju... Priznam, tudi jaz sem bila najprej navdušena nad izgledom, takrat ravno še ni bilo veliko nekupiranih, sploh ne v celoti, kakšna naravna ušesa to je bilo največ... In zaljubila sem se v kupirane, ampak ko sem zvedela še malo več o karakterju me nekupirani niso prav nič motili. Ko pa sem se odločila za Bonie (njena mama je bila z naravnimi ušesi, brez repa, oče pa v celoti kupiran), pa mi enostavno niti na misel ni prišlo, da bi ji dala kupirati ušesa. Jaz osebno bi ji pustila tudi rep, ampak ko sem zvedela za leglo, je bila že brez njega... Kar hočem povedati, ljubitelje pasme ne bo motil ne rep ne ušesa, tistim, ki pa bi imeli psa za imdž, pa od tega ne bo odvrnila prepoved kupiranja.
Sama sem zagovornica naravnih psov, ker se mi zdi kupiranje nepotrebno, je pa to odločitev vsakega posameznika in to ne govori nič o samem lastniku...
Se pa moram žal strinjati z Yurkotom, da se tukaj na forumu favorizira določene karakteristike CC-jev, ki so mogoče bolj individualne karakteristike posameznih psov, kot pa pasme. Jaz recimo še nikoli nisem slišala, da naj bi bila značilnost CC-jev hiperaktivnost... Prej bi rekla ravno obratno, umirjeni, uravnoteženi psi. Seveda aktivni in agilni, ampak to je daleč od hiperaktivnosti... Sicer je bila res tudi Bonie v mladosti hiperaktivna, najbrž če ne bi kasneje zbolela in imela vseh tistih težav, bi bila še zdaj... Ampak to vsekakor ni značilnost CC-jev in jaz si tudi te pasme ne bi izbrala, če bi bila zanjo značilna hiperaktivnost. In to ne pomeni, da si želim "couch potato" psa. Ravno nasprotno, pred Boninimi težavami sem imela velike načrte in sva tudi marsikaj delali... Hočem pa povedati to, da to, da je pes "normalen", pa četudi je "couch potato" kot bi Ninci rekla, nima nič zveze z delovnimi sposobnostmi pasme. Tudi "normalni" nehiperaktivni CC-ji imajo delovne sposobnosti, po katerih je pasma znana. Seveda je vsak posamezen pes različen, ima različno razvite posamezne nagone, marsikaj pa je odvisno tudi od vzgoje in razvijanja teh nagonov. Polno življenje pa lahko živi CC četudi se ne aktivno ukvarja s kakšnim pasjim športom ala agility itd. Pomembno je, koliko se lastnik ukvarja s psom, ukvarjanje pa ni samo pasji športi... In to zame tudi ni edini pravi "delovni pes" kot bi naj bil CC, kot bi nekdo sklepal po pisanju na tem forumu, češ vsi ostali psi pa so "couch potato". CC-ji so v preteklosti delali na rančih, kjer so gonili živino, lovili divjad, čuvali posestvo itd, za to so bili ustvarjeni... In to so oz. so še pravi delovni CC-ji, tukaj bi pa zdaj vsi v luft skočili, če bi kdo hotel imeti CC-ja za čuvaja... Moja Bonie je res en tak velik "couch potato", si ničesar ne domišljam. Za neko resnejše delo pač zaradi posledic bolezni ni primerna. Se mi pa zdi, da kljub temu, da ji namenjam ves svoj prosti čas, ko pa jaz ne morem, se vedno nekdo drug ukvarja z njo, v glavnem skoraj skoraj nikoli ni sama, vedno se ji nekaj dogaja, ampak imam vseeno velikokrat občutek, da bi bila veliko bolj srečna, če bi imela kakšno takšno nalogo, kot je čuvanje ali gonjenje živine... Noben agility, sledenje oz. karkoli podobnega ni zamenjava za to...
Sicer pa ne pozabite, da tisto kar piše v standardu je samo ideal, noben pes pa v celoti ne ustreza idealu...
Lp, d.