Kako pa je kaj Rozi?
Naša Rozi je pa, kot jaz rečem, pes s posebnimi potrebami
Od kar sem sicer pogruntala, kako moram z njo, je sicer čisto drug kuža, taka zlata psička, da sploh ne moreš verjeti (tudi doma, ne samo izven doma, kot prej) in kar preveč navezana name (jaz se največ z njo ukvarjam in sedaj učim druge, kako morajo postopati z njo...). Ampak pred tem pa sem jaz sama sprovocirala kar nekaj težav pri njej, zaradi katerih ji še zdaj 100% ne zaupam... Ampak to moram v moji glavi razčistiti... Poleg tega tudi ona rabi čas, da pozabi na vse napake, ki smo jih prej nevede delali z njo... Je pa karaktrerno in fizično še veliko pod nivojem 6 mesecev, tako da verjamem, da bo nekaj od te njene situacijske nesamozavesti in nervoze, ki smo jo sami sprovocirali, tudi izginilo z odraščanjem...
Drugače pa je za Rozi največji problem to, da bi potrebovala lastnike z bolj urejenim življenjskim stilom (ali lastnike z še enim odraslim stabilnim psom, od katerega bi se učila), ker pri nas pa je od vedno tako, da si psa delimo z mojimi starši (tja jo vozimo v varstvo, medtem ko smo v službi). Urniki služb so nepredvidljivi, enkrat greš takrat, prideš takrat, drugič drugače. V hiši pri mojih starših je vedno polno obiskov, ko midva končava s službo imava tudi vedno kakšne druge plane. Enkrat gremo tja, drugič nekam drugam. Rozi pa rabi neke stalnice in točno uro in prostor za spanje... Zadnji mesec poskušam sicer skrbeti za njen urnik, kdaj so sprehodi in kdaj ona spi in je 1000x boljše. Nobene nervoze, kot pri malem dojenčku, ko je zaspan in ne more zaspati... In kar je najpomembnejše, ne prihaja več do nobenih konfliktov med nami... Aja, še to, bistveno pri njej je bilo tudi, da sem ugotovila, da je treba z njo komunicirati s pomočjo znakov pasje govorice, ker edino tako jo lahko pomiriš, ko je v stresu, ali jo pripraviš, da izvede nek ukaz, ki ji ni všeč... Če poskušaš karkoli drugega pride samo do konflikta... Z znaki pasje govorice pa je zadeva čisto preprosta...
V glavnem v teh nekaj mesecih, od kar imamo Rozi, sem prebrala tono literature na temo pasjega vedenja in komunikacije, ker je enostavno nisem razumela, ona pa ne mene, in bolj ko sem poskušala zadeve reševati, do več konfliktov je prihajalo. Bi pa zdaj dala vse, da bi lahko ta čas obrnila in ji že od začetka nudila podporo, ne pa jo spravljala v stres... Upam pa, da bo kljub vsemu zdaj odrasla v samozavestno in karakterno stabilno psičko, ker drugače pa je res super psička, cartasta, poslušna, polna drivea, uživa v delu...
Me pa veseli, da ste se vi z Larsom že takoj tako super ujeli. Tako je bilo z mano in Bonie...