Moje razmišljanje glede nakupa psa: ne glede na to, če hočem imeti samo kavč psa, bom iskala najboljše možno leglo, ne pa kar eno leglo. Predvsem zato, ker hočem zdravega psa in tipičnega predstavnika pasme, pa četudi bo samo lenaril na kavču... Problem je namreč v tem, da je veliko "bolezni" oz. možnih zdravstvenih težav povezanih tudi s samo konstrukcijo psa (recimo težave s kolenskimi vezmi - velika verjetnost, da bo pes potreboval operacijo kolenskih vezi je kot znano pri psu, ki ima slabo angulacijo zadnjih nog. In če izbiraš med potencialnimi razstavnimi mladiči morajo tudi take stvari štimati...) Dodatno obstaja ponavadi o razstavno perspektivnih leglih več informacij kot o kar nekih leglih. Mislim na to, da imajo starši pregledane kolke, druge teste, lahko vidiš njihove prednike več generacij nazaj, njihov karakter, mladiče iz prejšnjih legel, strice, tete itd. Pri "kar nekih leglih" pa vidiš samo psico, mogoče še psa ter rodovnik na papirju, ki ti itak nič ne pove, če noter ni nobenega poznanega psa... To in pa, da se ujameš z vzrediteljem, je pa itak največ kar lahko narediš, vse ostalo je pa itak loterija.
Vsaj moje izkušnje so take. Ko sem kupovala psa, prvič mi ni bilo pomembno, da je psica "razstavne kvalitete", ampak naj povem, da sem imela več sreče kot pameti pri odločitvi, vsaj kar se videza in karakterja tiče... Psico sem kupila pri družini, ki je imela doma dva psa (oba sicer z dobrim rodovnikom in razstavno perspektivna, njuni bratje in sestre so kar uspešni razstavni in delovni psi, medtem ko ta družina psov ni razstavljala) in vsega skupaj so imeli 3 legla in kar nekaj mladičev iz teh legel je prav tako uspešnih razstavnih psov na Češkem. Za mladiče so super skrbeli, psica je pri 2 mesecih domov prišla sobno čista in to sredi zime ter super socializirana... Res pa je, da kljub kar nekaj "znanih" psov iz CC zgodovine, ki jih je imela v rodovniku, ostalih psov nisem poznala in ne videla - takrat tudi ni bilo še toliko informacij na netu, kot jih je danes... Karakterno in vizualno sem imela kot rečeno srečo, še vedno pa sumim, da je imela podedovan slabši imunski sistem, zaradi katerega je bila bolj dovzetna za različne zdravstvene težave... Konkretno za klopne bolezni, sem brala študije, ki so ugotavljale, da zbolijo samo ljudje in živali s slabšim imunskim sistemom... Bonie pa je hkrati zbolela za 3 klopnimi boleznimi... Prav tako sem zdaj, ko sem iskala novo psico in obiskala kar nekaj italijanskih vzrediteljev dobila neke informacije, da naj bi bil v eni liniji, ki je bila kar močno prisotna v Bonijinem rodovniku, rak v trebušni votlini kar pogost...
No, in zato sem hotela zdaj psico, katere predniki bodo znani psi, da bo o njih čimveč informacij, ter da bo imela v rodovniku čimveč psov, ki so doživeli čimvečjo starost (da niso v rodovniku psi iz četrte generacije stari komaj 5-6 let)... In takega mladiča ne dobiš, če gledaš legla, kjer so pač sparili dva rodovniška psa... No in sem pregledala celo vrsto legel, obiskala cel kup vzrediteljev, eni so odpadli takoj, o drugih sem razmišljala in se na koncu odločila za leglo iz katerega je Rozi. Videla sem očeta in mamo, babico in še številne tete, strice od Rozi, pa kljub temu je Rozi danes nekaj čisto drugega kar sem pričakovala. Tako po karakterju kot po videzu. Bila je first choice psica iz legla, vsekakor je razstavno ful perspektivna z dobro konstrukcijo, ima pa za moje pojme malo preveč moderno glavo, čeprav nimam pojma po kom ima to, ampak to se lahko še spremeni. Karakterno pa sploh ne vem, od kod se je vzela, ker je "unterhund" in to četudi je psica. Sem pa v kontaktu z nekaterimi lastniki drugih mladičev iz legla in noben ni kot Rozi (ne samci, ne samice). Starša in drugi sorodniki, ki sem jih videla, so karakterno super... Ta pa preizkuša meje v nedogled... Čeprav moram reči, da je zdaj že veliko boljša, samo še puberteto moramo dati skozi in ne obupati... Čeprav bi jo najrajši včasih kar nazaj poslala
Tako da, kot sem rekla, lahko se pozanimaš o vsem, pa je na koncu še vedno loterija, kaj boš dobil...