Preberite si malo kaj o dedovanju. Ne vem sicer kakšne vrste gen je gen za epilepsijo ampak po načelih dedovanja, če je določen gen recesiven, in če se pari psa z pravilno izbrano psico, se ta gen ne bo pokazal kot viden pri mladičih. Seveda pa je potrebno tudi te mladiče še naprej pariti skrbno izbrano glede na to, da vemo, da je nek gen prisoten, samo ne izražen...
Če prevedem, če parimo psa z epilepsijo ali displazijo kolkov itd. s skrbno izbrano psico in če vemo, kakšen gen pes nosi, lahko dobimo tudi čisto zdrave mladiče. Kljub splošni evforiji proti parjenju psov s slabimi kolki itd., vzreditelji, ki vedo kaj delajo, uporabljajo pri svoji vzreji tako pse s slabimi kolki, kot pse z različnimi boleznimi... Zakaj? Ker je genski bazen CC-jev že itak zelo majhen, če se pa izloči še vse te pse, ki lahko prispevajo k raznolikosti genov (kar pomeni tudi manj bolezni), potem bo čez čas ostala samo še možnost pridobiti sveže gene iz drugih pasem...
Map, vsaka linija ima svoje dobre in slabe strani. Če si izbrala psa, katerih starši in stari starši so zdravi predstavniki pasme, si naredila največ, kar si lahko. Vse ostalo je loterija. Tako pač je. Na žalost še nimamo nekih genskih registrov pasemskih psov, da bi lahko preveril, kakšne gene nosijo starši od psa, ki ga želiš izbrati. To lahko samo sodiš po njegovih prednikih, za katere imaš sploh kakšne informacije... Vzreditelji, ki imajo pri sebi že več generacij svojih psov, imajo lahko o svojih pseh in genih, ki jih nosijo, malo boljšo predstavo, ampak slabih dejstev o svoji vzreji ti tako nihče ne bo povedal, vsaj takrat ko se odločaš za nakup ne...