pri dobermanu sem imala za domači prostor "panča", velikokrat pa uporabljam samo "tor".
Za sedi se obnese: "sit"
za stoj : "oi", "čak", "čaka", "stop"
za osnovno pozicijo : "poleg", "cik", "leg"
za napako (ne prepoved) : "ups", "halooo", "njet", "napaka", "aaa", "jej,jej"
za prepoved: "ma"
sicer pa je vseeno kaj rečemo samo da je jasno slišno in diferencirano od drugih povelij.
Meni se zdi, da je psom v pomoč, če imajo vaje različne samoglasnike. Dobro ločljiv je tudi r.
V pomoč je tudi, da so prve črke v besedah različne- predvsem za vaje , ki bi se lahko mešale (npr pri trikcih prostor in prosi- ni v redu, razen če uporabljamo sočasen vizualni signal).
ter seveda intonacija !Isto besedo lahko povemo z različnim tonom in poudarkom- to rešuje problem podobnih povelij