Hey!
Brez skrbi, da ne bi moje punce pustila kr tko na cesto, zivimo v taksni ulici, da mi nima kam pobgnit.... smo zadnja hisa v ulici (je slepa ulica). Moj fant ni problem, pac pa vsi ostali, in skupine ljudi....
Je pa full razlika, v roku enega tedna, odkar jo imam 
Živjo.
Mogoče jo je bilo strah samo na začetku, zaradi spremembe ... Vsekakor pa se ji že ni moglo goditi prav lepo, sicer ne bi končala v zavetišču. Verjamem, da ji bo pri tebi 1000x bolje, ampak resno upoštevaj Andrejin nasvet.
Čisto osebna zgodba:
Fantova mama se je lansko leto takle čas zaljubila v eno zapuščeno psičko. Super kužika - prijazna, pametna, ma vse. Jo je vzela in sta lepo začeli s skupnim življenjem. Samo kaj, ko ni upoštevala naših svaril (pa tudi sicer je precej nagnjena k pomanjkanju avtoritete
) in je s psičko ravnala tako, kot s svojim starim kužkom, ki je z njo živel 12 let!
Napaka, seveda. Psička se ji je smilila, da bi jo morala imeti skoz, ko sta bili zunaj (pred hišo) na povodcu in jo je imela spuščeno, ograje pa ni. Tudi ona si je mislila, da se ji itak ne more zgoditi nič, ker tam ni avtomobilov. No, saj zgodilo se ji ni nič, je pa začela bežat. Verjetno je kaj od tega imela "v sebi" še od prejšnjih lastnikov, kjer je bila očitno prepuščena sama sebi, fantova mama pa tega ni pravočasno opazila (ali kar koli že) in je imela kar naenkrat veeeeeelik problem.
Skoraj čez noč (ne pretiravam!!!) je iz dokaj plašne psičke, ki se je svoje nove lastnice držala kot klop in ni niti pogledala drugih kužkov (smo bili na skupinskem sprehodu s 15 psi in je bila ful pridna), postala begavka, ki je nič ni moglo zaržati pri hiši, če pač njej ni pasalo. In je ni bilo tudi po ves dan, lastnico pa je gladko ignorirala.
Posledico si lahko misliš. Kljub mojemu nasprotovanju in predvsem hudemu trudu v pasji šoli, je lastnica psičko vrnila zavetišču, oziroma ji je prek zavetišča poiskala nove lastnike. In glej ga zlomka - psička pri njih ne bež, ker so ji to že od začetka preprečili in zelo pazijo da ne popustijo.
Ampak njim je bilo nekoliko lažje - od začetka so vedeli, v čem je problem in na kaj morajo paziti, ti (in moja "tašča") pa tega ne veš. Ker ne poznaš prejšnjih lastnikov. Zato moraš žal paziti na
vse. Verjamem, da vama bo uspelo in da bo Dejsy super pesjanka, ampak po moje - čimprej v pasjo šolo (takoj, če gre, vsak teden se pozna) in bodi dosledna z njo, pokaži ji meje - tudi
zato se bo počutila varneje in se bo bolj sprostila, verjemi. Spustila pa je tudi jaz nikakor ne bi - niti na domačem dovrišču - še nekaj časa. Potem pa, ob vaji odpoklica, postopno spuščanje. Pojdi v šolo
Oprosti, ker sem se toliko razpisala, samo se mi zdi, da je v mojem nakladanju skrit tudi odgovor (vsaj delen) na tvoje vprašanje. Ljudje smo taki, da nam pravila pašejo - če ne za drugo, zato, da jih lahko kršimo - in psi so prav taki. Če se hočeš ti zanest na svojega psa, se mora tudi on nate.
Koliko pa je psička stara?
Lep pozdrav, pa srečno!