Finski gonič V nasprotju z norveškimi psi sledi finski pes z vohom in plena ne prinaša; lovce vodi skozi goščavo prav do sestreljenih ptic. Ta ljubeznivi gonič potrebuje gibanje, je dober z otroki in v skandinavskih poletnih mesecih rad spi sam na prostem. Kratka dlaka ga le malo varuje pred vremenskimi vplivi in potrebuje malo nege. Zaradi mirnega značaja je bolj slab čuvaj.
Zgodovina pasme:Na finskem so goniči za poletni lov sicer obstajali že v 18. stoletju, vendar je današnji finski gonič rezultat načrtne vzreje iz 19. stoletja, ki zajema francoske, nemške in švedske goniče. Finski goniči so postali najbolj priljubljena domača delovna pasma.
Osnovni podatki:Dežela izvora: Finska
Čas izvora: 18. stoletje
Prvotna uporaba: lovec na jelene in zajce...
Današnja uporaba: lovski pes in družabnik
Življenjska doba: okoli 12 let
Drugo ime: Suomenajokoira, Finnish Hound
Teža: od 20 do 25 kg
Plečna višina: od 56 do 63 cm.
Slikce:
Vir: Enciklopedija psov+1