Sem se odločila odpret to temo, ker se mi ne zdi prav, da so naši vsakodnevni sprehodi postali muka (če tema že obstaja, prosim moderatorja, naj prestavi tja). Čas, ki se ga izogibam in bi ga najraje izbrisala. Naj pa bi bil čas užitka, igre s pesjani, sprostitve...
Naj opišem naš sprehod, strnjen zelo na kratko;
Stopim iz bloka, s psico, ki ima slabe izkušnje in ji posledično ne zaupam najbolj, čeprav še nikoli ni sprovocirala konflikta. Pred blokom hara spuščena psica, ki jo VEDNO napade + spuščen večji mešanec (obe lastnici sta starejši gospe, ki sta na moj poziv, naj pse privežeta, že pred meseci odgovorili, da še nikoli nista bila in nikoli ne bosta). OK, se mi ne da kregat. Grem po drugi strani, nakar zadnji hip vidim, da proti moji letita 2 spuščeni nemški dogi, lastnica se brez uspeha dere, naj se ustavita. Ko se jaz zaderem kot jesihar, se res, seveda izpadem u iber nesramna. Itak totalno razživcirana nadaljujem pot, nakar do naju prileti velik mešanec in začne skakati po moji psici. Lastnica je očitno preveč zaverovana v osvajanje spremljevalca, zato jo (spet glasno) opomnim, naj za vraga pokliče svojega cucka (ja, tako sem mu rekla, ker mi je že totalno počil film), pokliče k sebi - seveda na drugo stran prometne ceste. Spet slišim odgovor, da "Zakaj že, jaz ga peljem ven, da uživa."
Jebemti, vedno bolj mi je jasno, zakaj nekateri ne marajo niti v sanjah videti psov v svoji okolici. Za podrobnejši oris situacije, živimo v strnjenem naselju, blizu 2-eh zelo prometnih cest - kjer psi pač uživajo.
Sem morala to napisat, ker enostavno imam vsega dovolj.
Aja, pa da ne govorim o izogibanu RW, ki je non-stop spuščena, pa je že skoraj ubila psa in jih več napadla ipd.