Jest sem že mislila, kako je Sany ratala pridna, pa ubogljiva, kako ji je šola vseen pomagala...
Pa jo včerej spustim(jo mamo trenutno privezano čez noč, pa ko nas ni doma, ker gospodična ograjo pregrize), in grem za minutko in res samo minutko v hišo. Pa lepo pridem spet ven, jo kličem in iščem, čeprav sem takoj vedela, da jo ni več. Grem hitro ven, v avto, ker tako lahko večjo površino predelam, ko jo iščem (mamo na dveh koncih v bližini ovce
). In jo vidim kakih 20 metrov preč od mene, sem bila res že vsa vesela, jo pokličem in me pogleda potem pa samo pufff, kot da bi se milni balonček razpočil, kar izpuhtela je. Meni sploh ni blo nič jasno najprej, ko sem pa dojela(sem res rabila kake 3 sekunde) grem hitro v avto in jo iskat na drugo stran, kamor se mi je zdelo da bo šla.
Pa jo kličem in kličem, kakih 10 minut, tam so me eni ati že prav čudno gledali in mi žvižgali, ko sta dva psa laufala proti mani (ja sem vse druge pse v bližini priklicala, samo svoje mrcine ne
). Nato pa jo vidim kakšnih 300m preč ko laufa prot meni. In jest spet vsa vesela, še na jezo sem pozabila, ko ona lomasti prot meni skozi tak mali gozdiček. In je že skoraj pri meni, še kakšni 3m so mankali, pa kar naenkrat naredi res oster ovinek, zadnji del ji kar malo odneslo in spet smo pri tistem pufff. Res sem bla že razp...., se vsedem v avto, grem v tisto smer kamor je šla ona, ker pešaka jo ne bi nikoooli ujela. Naredim kakšne 2km, vozim 20 na uro jo kličem, da me je že res grlo bolelo, pa nič.
Potem pa vidim eno tako gozdno potko, in jest v prepričanju da mam najmanj Lado Nivo, ne pa ubogega Golfa, zapelem tja in kar vztrajm pa čeprav sem že ene 2x nasedla na tisti ubogi poti. Ko ni šlo več nikamor naprej grem ven z avta in jo kličem in kličem, hodim po gozdu, pa nič. Takrt sem jo v mislih pošiljala na čisto vse možne lokacije, kamor se pač nekoga pošilja ko ti res stopi na živec. Končno obupam, porabim naslednjih 10 minut da obrnem ubogi avto in naju brez hujših posledic spravim ven iz gozda. Grem nazaj proti domu, in nekje na sredi poti zagledam 3 mamice z vozički, in ker je ozka cesta lepo upočasnim, malo gledam če koga poznam, in nato glej ga zlomka vmes med mamicami in vozički zagledam nekaj kar spominja na mojo Sany, kako z repom maha in gleda kako se z Golfijem približujeva. Najprej sem mislila, da je vsa blatna, ustavim avto, grem odpret prtlažnik, jo pokličem(ona pride poskočno kot kašen lipicanec in to ko jo prvič pokličem
), mene je pa skoraj kap.
Po glavi, pod glavo in po sprednjih tacah je bila čisto krvava. Jest sem bila kot v filmu, kjer se kakšne ženske vržejo na tla poleg njihovega ranjenega predragega. Gledam če je kje ranjena če ji kakšen del manjka, ampak se je vse zdelo v redu, čeprav sem sumila malo, da se je ugriznila v jezik, vmes pa sem premišljevala, kdo bi lahko bila nesrečna žertev(zajec, mačka, ovca še na človeka sem pomislila
). Sprašujem tiste ženske, kje je bila, če so slišale kakšno lajanje, pa ga niso, itd. Sem bila malo v šoku pa sama ne vem kaj sem blebetala. Končno jo spravim v avto, pelejem domov, kjer naredim glih da ne pravo paniko, ker nisem vedela kdo nam bo na vrata prišel grozit in ker se nisem glih hotela sprijaznit s tem, da bi res koga ali kaj ubila. Ko sem se malo pomirila, grem ven, da bi jo umila in res jo sperem, in kar naenkrat je bila spet krvava. Takrat sem se malo bolj poglobila v njen gobec in res na jeziku je mela polno krvi. Ta kri ji je telkla še več kot eno uro,tako da sem bila že na zvezi z veterinarsko kliniko v Lescah, za vsak slučaj, ker tako dolgo ji ni še nikoli tekla, ko si je pregriznila jezik, potem se je pa končno ustavila.
In sedaj je ona na štriku, čakamo pa na novo ograjo