Evo da še jest malo povem, kaj se je dogajalo pri nas v zadnjem času
Dva dni pred Repkovim tekom, je nekdo Sany spustil iz vrta. Enostavno ji je odprl vrata in seveda njej ni treba kej posebej govort, tako da jo je veselo odšibala. Ker mi je bilo takoj jasno kdo bi lahko to naredil, smo krivca hitro najdli, imel je butast izgovor zakaj je to naredil, ampak to ni več važno.
Važno je, da smo takoj organizirali iskalno akcijo pa je ni bilo nikjer. Prve dve tri ure ko je ni bilo, je še nekako šlo, potem sem bila pa skos bolj zaskrbljena, ker nikoli ni bila tako dolgo od doma. Potem smo se približno po 6 urah spravili v avtomobile in jo začeli iskat malo bolj daleč od doma. Klicala sem jo toliko časa in tako naglas, da sem bila drugi dan brez glasu
Ko sem potem prišla domov sem bila že kr fino panična
in da ne omenjam, da je temu sledila najbolj grozna in dolga noč v mojem življenju.
Drugi dan sem se kar nekaj časa pripravljala, da grem na vrt , kjer smo pustili odprta vrata pogledat če je prišla, ker se mi je kar zdelo da je ni. Se mi je počasi začelo že dozdevat, da bo konec sveta, ko se je končno okoli opoldneva prikazala. Seveda sem bila vsa blažena in v devetih nebesih, ona je pa samo dol padla in spala do naslednjega jutra. Tut jedla ni
Sem jo pregledala ča je vse okej in sem opazila da ima nekam sumljivo rdečo zadnjično odprtino, ampak je bila ona v taki komi, da sploh nisem mogla dobro pogledat, pa še rep je stiskala k riti.
Drugo jutro, pa čisto vroč smrček, sploh ni vstala, še kar ni jedla in je bila zgleda že tako slabotna, da ni nič protestirala, ko sem ji odmaknila rep. In me je šokiralo. Imela je vse raztrgano, kar ene čudne stvari so bile tam, ki po mojem mnenju nimajo kaj tam iskati. Hitro sem jo peljala na kliniko v Lesce in mi je veterinar rekel, da kaj takega še ni videl, in da ji to zagotovo ni naredil pes, ker je imela
razrezano. Čisto lep ravni rez in to samo v odprtini. Resno dvomim, da ji je to uspelo sami narediti, tako da se je moje mnenje o ljudeh ki ne marajo živali še za eno stopnjo poslabšalo pa čeprav sem mislila, da to sploh ni več mogoče
V glavnem sledili so naporni tedni, ko smo skupa jokali, ko je bilo treba na veliko potrebo, pa ko je začela kri tečt, pa se gnojit...
Najhujše je bilo tako hiperaktivko obdržati pri miru in preč od drugi psov.
Ampak zdej nam je uspelo in smo hvala bogu zdravi in poskočni kot včasih
Sem pa tudi opazila, da se zelo odmika od ljudi, ki silijo vanjo, pa tudi če jo hočejo samo pobožat. Njej so po tanovem všeč samo tisti, ki jo ignorirajo ker v tiste pa rine in slili, pa jih ovohava, in bolj ko jo vlečem stran, bolj tiši k njim
Satin, mi je bilo prav žal, da nisva prišli na Repkov tek. Bova pa drugo leto kakšno pametno rekli ob lepi zmerni osvežujoči in poživljajoči hoji
