Tema: Sibirski Husky [Siberian Husky]

[Satin]

Lars ni toliko len kolikor pogreša sneg, prav žalostno vsake toliko pogleda naokrog pol pa še mene češ a letos ne bo snega Edini kar je začel nekam čudno s kuram spat hodit

Kar je mene Lars naučil v bistvu mojega očeta, moje brat se mora do tja še dokopat, da pač polarc ni tipičen pesjan, s prisilo se pri njemu nikamor ne pride, enostavno bo zatrokiral in delal prav tisto kar se ne sme, jasno ti da vedeti da s tem pri njemu izgubljaš točke. Je pa naš Lars pravi ženski pesjan, saj smo midve z mamo glavne pri njem, oče je šele za nama, midve sva njegovi glavni točki. V primeru da je ena od naju v bližini drugih sploh ne šmirgla, husky ti je popolnoma vdan samo v primeru da si to zaslužiš po njegovem mnenju in da veš da sta enakopravna partnerja ki se vzajemno spoštujeta, kajti husky ni tip psa ki bi se lastniku v celoti podredil, še posebaj če meni da lastnik tega ni vreden, v tem primeru si bo pesjan na vsak način poskušal izboriti alfa mesto v takem odnosu.
Je pa res da so Larsa tujci že od nekdaj zanimali samo od daleč, od blizu pa samo tisti ki so bili lastniki peskov s katerimi se je on lahko poigral.

[Majchy]

Hej!  

Huskyju moraš vedno pokazati, da si ti njegov vodja, njegov gospodar. Jaz sem tako kot pravi cacy vedno vrgla na hrbet, in jo nekaj časa držala na tleh.
Pa tudi to, da sem jo parkrat uščipnila za uho, če je kakšno ušpičila. Tako je vedno vedela, kdaj ga je ušpičila in da tega ne sme.
Hrano npr. kost sem ji ponavadi dala in jo učila, da mi jo potem mora dati nazaj. Nato pa sem jo pohvalila in je lahko dobila svojo kost in jo veselo odšla glodat.

Tudi Živa se včasih obnaša kot, da me ni oz. me dobesedno ne šmirgla. Takrat se ponavadi začnem igrati z njo, ali pa se lovive po dvorišču, ali pa greve vadit ukaze... Da jo sfokusiram name in na to da me posluša   Seveda pa je najbolj učinkovita dobra, slastna nagrada  

[Alba]

Ja pri huskyjih je potebno imeti trdno roko, drugače te dobesedno vrtijo okoli prsta. Pri nas z deljenjem kosti ali hrane nikoli ni bilo problema. razen, če je drug pesjanar v igri. Na mene ni nikoli zaradi tega zarenčala. Kazen bi bila zagotovo odvzem kostke za nekaj časa.

[malena3]

Joj, sam se tko sliši no , vržt na hrbet...
jaz sem ga včeraj lepo prijela, položila no, (ne vrgla) dobesedno na hrbet. Je bil mir in je šel v kot.

Ja, polarčki najbrž niso za ljudi s slabimi živci.

[Alba]

No jaz mislim, da za ljudi s slabimi živci ni noben pes, absolutno pa ne polarček.
Vem, da se včasih zdi kruto, da ga moraš položiti na hrbet, ampak so situacije, ko drugače ne gre. Najlažje je, ko je polno snega, ker veš, da ga ne bo bolelo.

[Majchy]

Joj, sam se tko sliši no , vržt na hrbet...
jaz sem ga včeraj lepo prijela, položila no, (ne vrgla) dobesedno na hrbet. Je bil mir in je šel v kot.

Ja, polarčki najbrž niso za ljudi s slabimi živci.

Saj ga ne vržeš dobesedno. 

[Alba]

Ja bolj ga položiš  . Krute metode niso za učenje nobene pasme, še najmanj pa za polarčke.

[Satin]

Lars je bil samo dvakrat na hrbtu in to zaradi tega ker je mislil da si lahko dovoli da zarenči name, vendar je hitro spoznal da tako pri meni ne gre, ni tega nikdar več poskušal, ga pa tudi jaz za uhlje malo uščišnem, ponavadi zadostuje že samo če ga za vrh uhlja primem, točno ve da je nekaj naredil kar ne bi smel.
Glede jemanja hrane ali kosti iz ust tu nismo nikdar imeli težav, edino za kako miš sva se morala preganjati, pa še tu ni zarenčal ampak jo je občasno samo mirno požrl, seveda je sledila kazen. Edino kosti ne mara deliti s drugimi pesjani, tukaj tudi psičke odpadejo.

[Majchy]

Dons ko sem se okoli 12.30 peljala skozi Domžale, ko sem šla na fax pa sem v Domžalah pri centru Breza, pri McDonaldsu videla za drevo privezanega huskyja. Pa sem se vprašala, kako se upa lastnik psa pustiti tam. Jaz svoje Žive ni šans da bi si jo upala pustiti. Sploh pa zato ker je itak zelo prijazna do vseh in se vsakemu pusti božati. Kaj če bi jo kdo odpeljal ali pa bi prišel do nje kakšen potepuški pes? No saj mogoče je lastik oz.lastnica samo skočila v trgovino, samo vseeno, jaz si tega ne bi upala...

Kako je z vašimi huskyji? To verjetno da so do tujcev precej zaupljivi ni treba poudarjati, ampak mene je včasih ko gremo vsi od doma že strah, ko jo samo pustim v pesjaku, da je ne bi kdo odpeljal. Bi ji pustili pred velikim trgovskim centrom in šli v trgovino? 

[Lanabela]

Tudi kakšne samojedke se sem ter ztja kdaj da videti pred štacuno (moje seveda), ponavadi se kaj hujšega kot to, da se dodatno nažrejo sladkarij ne zgodi. So pa že poskusili ukrasti: Lano dvakrat, Daisy pa enkrat, takole na  vsakih 5 let približno.  Pa je nesrečnemu tatu vedno ostala v roki samo ovratnica in povodec. Niso tako butaste in nebogljene kot zgledajo.

O obračanju na hrbrt pa samo tole: uporabljajte ga varčno in premišljeno. Res ni kdove kako kruta metoda, je pa poniževalna in to je včasih za psa huje kot bolečina. Uporabna je v bistvu samo za primere ko pes direktno izziva naš položaj vodje, pa za kakšno naskakovanje ali pretepe.

[malena3]

Majc, jaz sem ko je prvo noč Kal spal zunaj spala kot zajc.
Doma sem zganjala paniko, kaj če ga kdo ukrade. Pri nas je vedno kdo doma, samo če kdo hoče nekej vzeti, se lahko potrudi maxsimalno.
Sem imela odprto okno in sem slišala vsak listje, ki je zašumel. Sem sama sebe prisilla, da nisem hodila gledati, kaj počenja.
Tudi če greta starša na dopust in je mucka sama doma, in sem jaz kje na terenu, se vmes pripeljem domov pregledati stanje. Taka pač sem.
Zadnjič smo odšli cela hiša na kosilo, je bil Kal sam. Sem priganjala domov, ko so imeli vsi še polne krožnike.
Veliko je odvisno od samega psa se mi zdi.
Malo štručko lahko marsikdo vzame, ko je pes malo starejši, kot je rekla Lanabela, ni tko neumen.
Poznam veliko kraj psov pred trgovino. In to vaško!

Jaz Kala definitivno ne bom pučala nikjer samega pred kakim kafičem, trgovino. Al bo star 1 leto, ali pa 10.

Bolj me jezi to, da včasih vidiš psa privezenega pred lokalom, lastnik pa notri popiva v nedogled. Resnost pa taka.

[malena3]

Nekej me zanima...kako naj sploh peljem Kala na sprehod, če se mu dobesedno strga, ko mu pripnem povodec?
Se kar uleže na tla in grize kot zmešan.

[malena3]

Psička je bila pred nakupom okužena s kugo
Saši Alenc je Nelly umrla kmalu zatem, ko so jo kupili. Vse več je preprodajalcev psov, ki jim gre le za denar in prodajajo tudi bolne pse

Vzreditelji psov morajo imeti vzrejno dovoljenje, kar zagotavlja kakovost mladičev in seveda tudi njihovo zdravje.

Saši Alenc iz Slovenskih Konjic je pasji mladič poginil kmalu zatem, ko so ga njeni starši kupili pri vzrediteljici. Obdukcija je pokazala, da je vzrediteljica prodala bolnega psa. S svojo zgodbo želi pozvati bodoče lastnike psov, da previdnost pred nakupom ni odveč.

"Ko sem dobila psičko Nelly, se mi je izpolnila velika želja. Od tistega trenutka naprej sva bili neločljivi, zasidrala se mi je na dno srca," je pričela pripovedovati Saša Alenc. Vendar je Nelly še isto noč, ko je prišla v novi dom, začela kazati znake bolezni in kmalu zatem poginila. Obdukcija je pokazala, da je bila še pred nakupom okužena s pasjo kugo. Sogovornica si sedaj želi novega psa iste pasme, pravi pa, da bo pred nakupom trikrat premislila in psa dala večkrat pregledati.

Kratkotrajno veselje

Saša Alenc je psičko dobila od staršev. Kupili so jo za sto tisoč tolarjev pri vzrediteljici, na katere oglas so naleteli v Salomonovem oglasniku (imena vzrediteljice ne želi izdati zaradi postopka na sodišču; odločila se je namreč, da vzrediteljico toži za primerno odškodnino). Tisto popoldne, ko je Saša Olenc dobila psičko Nelly, sicer pasme jorkširski terier, je ta še vsa razigrana tekala po travi, se podila za žogico, a veselje je bilo kratkotrajno. "Naenkrat je ostala brez moči. Ponoči je dobila drisko. Naslednji dan je šlo z njo samo še na slabše. Ni imela apetita, imela je krče, neprestano je bruhala in imela izcedek iz smrčka in oči. Že po prvi noči smo psičko odpeljali k veterinarju, ki ji je dal štiri injekcije, da bi ji bilo bolje. Klicali smo vzrediteljico, ki je hladnokrvno dejala, da je to normalno. Popoldne je Nelly spala, ker je dobila pomirjevala, ko se je zbudila, pa je bilo najprej videti, da je vse dobro."

Vendar nista minili niti dve uri, ko je pričela psička cviliti. Odpeljali so jo k veterinarju v Slovensko Bistrico, ki je dejal, da ima psička pasjo kugo. "Ugotovil je, da je bila bolezen vidna najmanj štirinajst dni, preden smo jo kupili, kar pomeni, da je vzrediteljica za bolezen morala vedeti," je poudarila Saša Olenc. "Tistim, ki kupujejo psa, svetujem, da se prepričajo, kdo lastniki sploh so in kakšna je njihova skrb za pse. Vse več je preprodajalcev psov, ki jim gre le za denar in prodajajo tudi bolne kužke."

Pri nakupu psa obvezni potni list

Kako se lahko bodoči lastniki psov izognejo nevšečnostim, kakršna se je pripetila Saši Olenc? Jože Vidic, veterinar in predsednik komisije za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije, svetuje, da psa kupijo pri vzreditelju, ki vzreja pse po pravilih Kinološke zveze Slovenije. "V takšnem primeru imajo vzreditelji vzrejno dovoljenje, kar zagotavlja kakovost mladičev in seveda tudi njihovo zdravje. Večina skrbnikov naredi le enkrat v življenju napako, da si omislijo psa pri trgovcu oziroma pri množičnem vzreditelju. Po neuradnih podatkih jo naredi vsako leto od tisoč do dva tisoč Slovencev," je pojasnil Vidic. Ljudje naj bi si omislili psa pri trgovcu zato, ker tako najhitreje dobijo želeno pasmo, seveda pa tudi zato, ker je cena teh psov nižja kot pri pravem vzreditelju.

Ob nakupu mladiča bi moral novi lastnik dobiti tako imenovani potni list, v katerem so vpisana vsa cepljenja in drugi preventivni ukrepi. "Če je pes rodovniški, mora imeti ustrezen dokument s suhim žigom FCI, mednarodne kinološke zveze. Zelo pomembno je tudi, da s prodajalcem sklene ustrezno pogodbo," je opozoril Jože Vidic. Sicer pa ima zdrav mladiček bister pogled, je živahen, ne sme imeti izcedka iz oči in nosu, na zadnjični odprtini ne sme imeti ostankov blata, ne sme zaudarjati, dlaka mora biti svetleča, ne sme imeti napetega trebuščka, notranjost uhlja mora biti čista. "Še najbolje je, da se na nakup mladiča odpravimo skupaj z veterinarjem ali pa vsaj z dobrim poznavalcem psov. Pravijo, da je pes edini prijatelj, ki ga lahko kupimo. Storimo to tako, da nam ne bo žal," je poudaril. Zgodi se tudi, da nekateri prodajalci psa cepijo kar sami, zato je treba v potnem listu preveriti, kdo je psa cepil.

Mladiči s tujih pasjih farm tudi v Slovenijo

"Največji trgovec s psi v Sloveniji je iz okolice Celja, ki vsako leto proda približno tisoč psov. Dela legalno, z dovoljenjem Vursa. Poleg njega je še nekaj manjših trgovcev, ki prodajajo pse bolj ali manj na črno," je pojasnil Jože Vidic. Na vprašanje, ali v Sloveniji sploh obstaja mehanizem, ki preverja trgovce s psi, Vidic odgovarja: "To bi morali delati pristojni veterinarji, nekdanji veterinarski inšpektorji. Prodajo živali namreč nadzira Veterinarska uprava Republike Slovenije. V praksi to bržkone ne teče tako, kot bi bilo treba. Če bi pristojni uradni veterinar redno preverjali, ali živijo mladiči za prodajo v ustreznih zoohigienskih razmerah, ali so cepljeni zoper kužne bolezni psov, ali so brez notranjih zajedavcev, bi nedvomno lahko trgovca velikokrat oglobil ali pa zanj celo napisal kakšno kazensko ovadbo," je prepričan Vidic.

V Sloveniji je nekaj ljudi, ki vzrejajo več različnih pasem psov zaradi dobička, pravi Jože Vidic. Ni pa tako imenovanih pasjih farm oziroma "tovarn", kakršne poznajo v tujini. "Največ množične vzreje psov je na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. To so nekakšne pasje farme, kjer vzrejajo komercialno zanimive pasme. Z mladiči oskrbujejo predvsem zahodnoevropske države, nekaj teh psov pristane tudi v Sloveniji. Množično vzrejanje psov ima samo en cilj - dobiček. Te farme delujejo mimo nacionalnih kinoloških zvez, čeprav prodajajo tudi rodovniške pse," pravi Jože Vidic.

Mladiči, ki jih trgovci s psi pripeljejo v Slovenijo, po navadi niso cepljeni zoper kužne bolezni psov, okuženi naj bi bili z notranjimi in tudi z zunanjimi zajedavci. Ker so do prodaje živeli v slabih razmerah, so po navadi bolj občutljivi in zato hitreje zbolijo, tudi za katero od bolezni, proti kateri so bili cepljeni. "Po neuradnih podatkih se le redko zgodi, da bi pri trgovcu dobili povsem zdravega psa. Pri tem ne gre zgolj za organske in kužne bolezni, ampak tudi za različne dedne hibe in bolezni, ki jih skrbniki opazijo kasneje, kot so težave z očmi, sluhom, kožo," je opozoril veterinar. Mladič s pasje farme ima po navadi tudi psihične težave, povezane z neželenimi oblikami vedenja, kot so strah, popadljivost, fobije ...

Večer:7.december 2006

[malena3]

Če je kiks iz moje strani, naj prosim administrator premakne temo.
Samo glede na razprave, ki smo jih imeli, sem si drznila kopirati članek.

[cacy]

sej tema o tem je že nekje na forumu, pod aktualno
ja res je žalostno

pazite kje ljubljenčke kupujete

[malena3]

Ja Cacy vem da je tema .

Lastniki smo krivi, ker slepo vrjamemo...inšpekcije pa zaradi malomarnosti.

[malena3]

No, naj admin prosim prestavi temo, da ne bom kregana.

[Alba]

Malena3, na srečo se je za vaju s Kalom srečno končalo, sem pa prepričana, da bo pri nakupu naslednjega psa popolnoma drugače in da se boš odločila za psa, katerega starši bodo imeli opravljeni vzrejni pregled.
No ljudje se učimo na svojih napakah, tako jaz pravim.

Kdaj bo kaj možno tvojega sončka videti in ornk pocrkljati?? En koš  za malega.

[Satin]

No našga Larsa so probali odtujiti ko je bil star 6 mesecev, končalo se je vse skupaj srečno, Lars smo našli pri tem sem jaz poleg psihičnih posledic utrpela še finančne, nakup novega flexija in plačilo kure Še najhuje je bilo to ker sem se presekirala ali bom svojega malega hudička sploh še kdaj videla in medtem ko je Andreja zgubljala živce je Lars doživel svojo veliko pustolovščino, čeprav je mulc prehodil Ivančno, skočil tam še na en kafe ki mu ga niso hoteli postreči se sprehodil čez cel lokal in nato počasi naprej, je bil mulc že tako brihten da je lepo sam našel pot domov katero sem medtem jaz že ene stotič prehodila ko ga zagledam kako moj mulc lepo prav počasi pujsa domov Da ne omenim da je v lokalu kjer se je sprehajal mulc delala kolegica ki ga je spoznala in namesto da bi me takoj obvestila me ona kliče potem ko je bil mulc že celo uro doma in mi mirno sporoči da je videla Larsa v Ivančni v lokalu kjer dela če ga slučajno še pogrešam.
Je moj prebrisanc točno vedel kje se mu dobro godi

[malena3]

Malena3, na srečo se je za vaju s Kalom srečno končalo, sem pa prepričana, da bo pri nakupu naslednjega psa popolnoma drugače in da se boš odločila za psa, katerega starši bodo imeli opravljeni vzrejni pregled.
No ljudje se učimo na svojih napakah, tako jaz pravim.

Kdaj bo kaj možno tvojega sončka videti in ornk pocrkljati?? En koš  za malega.

ALBA..res, ta izkušnja me je veliko naučila.
Never again na tak način....

Kal pošilja tebi in tvoji lepotički  nazaj.
Takoj ko ga cepim, se vam bo pridružil.

[malena3]

No našga Larsa so probali odtujiti ko je bil star 6 mesecev, končalo se je vse skupaj srečno

SATIN...kako odtujiti?
Ja, Lars si je zažele ene velike kave s smetano .
Potem je pa lepo prišel nazaj domov, je pogruntal, da je tam lepše.
Samo res facko, kaj se to ne spomnijo no.

[Satin]

Lars je bil z nami na vrtu kjer smo nekaj delali, ker sva ravno prišla s sprehoda je imel še fleksi pripet vendar tako na dolgo da ga je za sabo vleku, smo ga pa tudi malo namenoma gor pustili, ker so bili tam blizu tudi otroci nad katerimi je bil dokaj fasciniram Lars ko je bil mnogo mlajši. Malo stran od otrok so stali tudi trije starejši lahko starši od kakega izmed otrok, par otrok sem poznala ker živijo v naši neposredni bližini, smo imeli pa Larsa tudi na očeh ker so ga otroci z druge strani grička klicali k sebi, nato pa sem morala nekaj očetu pomagat, brat in mama sta delala spredaj pred hišo in v tistih 3 minutah ko sem umaknila pogled z njega ga ni bilo več, ni pa bilo slišati tudi več otrok niti ni bilo tistih starejših več videti, ker sem mislila da je mulc šel malo pogledat k mami in bratu se nisem takoj zasekirala edino čudn občutek sem imela da nekaj ni tako kot mora biti, me je pa stisnilo ko sem ga poklicala pa mulca od nikoder ker je drugače takoj priletel. Zato sem šla pogledat k mami in bratu, vmes sem pogledala še v njegove najljubše kotičke kjer je mulc rad poležaval in se sladkal z bikovkami ali kostmi, pa od njega ne sluha ne duha, ker ga tud pri njiju dveh ni blo, smo prečekiral še po hiši ker so bila vrata odprta pa smo mislili da je šel mulo v hišo na hladno, tako sem zgubila dragocen čas, seveda je šla cela familija na obhod oče z avtom, brat na kolo, jaz in mama pa peš vsaka po drugi poti, brat je obdelal sosede, potem pa se je vrnil nazaj domov, če bi se mulc slučajno vrnil domu da nas obvesti. Iskali smo ga od 11h do 15h popoldne, kjer sem ga potem srečala ko sem že ta stotič šla po tisti poti in malodane kamenčke in travce obračala če se skriva pod njimi. In ko sem vidla eno kosmato bitje kako jo lepo počasi maha naproti si nisem upala verjeti da imam tako srečo, ko sem ga poklicala je mulo tako zašprintal da sem mislila da me bo podrl ko bo skočil v naročje, no malo pred mano je pa ena kura skočla iz grma in Lars za njo jaz pa za njim , v tistem je tudi že mama z druge strani prišla do naju, je rekla da me je slišala k sem se drla No kljub temu da je mulc ušpičil nekaj kar nebi smel, sem bila tako vesela da sem ga najdla da sem ga stisnila v naročje in ga do doma nisem spustila iz rok.
Sem pa potem čez leto dve čisto po naključju zvedela da ga je odpelu ravno eden izmed tistih ki so stali tam poleg otrok domov, češ da naj bi psiček ves ubogi sedel na gričku čisto sam (pa je streha naše hiše lepo vidna s ceste) in da jim je potem pobegnil v roku pol ure ko je nekdo pozabil orenk zapreti vrata, pa naj bi se tudi zelo drl ko je bil pri njih. Sicer mi ta oseba ni povedala njihovega imena (po pravici povedano kljub temu da se mi je ponovno dvignil pritisk, ni dalo niti vrtat več o njih, kajti minilo je že preveč časa poleg tega pa bi bila naša beseda proti njihovi) samo to da je bil moj peso zelo blizu in zelo daleč od mene. Samo da sem jaz dobila nazaj svojega hudička

[husky_girl]

Ker imam v naslednjem tednu dva izpita in še kolokvij, se imam res veliko za učit trenutno, tako da je dones zutrej moja mama peljala Sany na sprehod. Ko sta bile na enem polju se ji je nekako iztrgala in zašprintala v gozd ki je bil blizu. Ponavadi pride dokaj hitro nazaj če kam odmašira in jo kiličemo, dones pa je prišla šele po petnajstih minutah in mama je rekla da je bila vsa krvava in to rees zelo. Se pravi da je vrjetno nekaj izsledila in... Meni je res grozno. Ali to sedaj pomeni da je nikoli več ne smem spustiti, zaradi tistega kar se govori: ko enkrat okusi kri nima nikoli dovolj. Pa še to je da živimo na robu naselja in je tukaj blizu polje, ki je na eni strani obdano z gozdom in tam se skoraj vedno zadržujejo srne. Sicer imamo ograjo, samo zdaj me je strah da bo že našla izhod, če bo zavohala kaj.Pri bratovi punci so imeli huskya ki jim je ušel čez dvometrsko ograjo.Sicer imamo mi pred veliko ograjo še eno manjšo ki bi jo mogla preskočiti in ne bi imela zaleta za veliko, ampak nikoli se ne ve.

[T.M.T]

Satin am...kura dobesedno ali v prenesenem pomenu .

Mimogrede koliko od vas je že imelo vprežene vaše lepotce in ali ima kdo namen to početi?Zelo zanimiv šport

[Alba]

Hm Husky girl, svetujem ti, da Suny ni več spuščena, pa ne samo zaradi tega, najhujše je namreč, da ti jo lahko ustelijo lovci.
Glede ograje je tako, mi imamo 2 m in mislim, da je Alba ne more preskočiti. Nikoli pa seveda ni garancije. Mogoče jo na začetku imejte čez noč na zalji, čez dan pa opazujte, če bo nakazovala željo, da gre na drugo stran. Ne odlagajte predmetov v bližino ograjo, s keterimi bi si lahko pomagala priti na drugo stran.

[Alba]

TMT Alba je bila lani velikokrat vprežena in je prav krasno. Mene je za šalo vlekla s sanmi po Trzinu, moža pa s smučkami. Bila je tolko polno energije, da ko sva prišli nazaj iz najine ture, je skakala in prosila za še. Sploh se ni hotla umirit. Tudi, ko zapade sneg, se ji dobesedno utrga. Saj si blizu nas doma, se lahko enkrat pozimi zmenimo, pa boš vidla, kako to leti .

[Satin]

Ne T.M.T kura dobesedno in to pri 6 mesecih, sej v drugačnem primeru bi bila kazen vendar sem bila takrat čisto iz sebe da sem svojega pesjana najdla in dobila nazaj, in sem zato pač samo bolj na trdo stisnila zobe ter kuro plačala, mi jo je potem gospa ponujala za Larsa sam sem samo rekla naj jo da kr svojim.

Lars pozimi vleče sani, vendar navadne, sma pa rekle z Albo da bova letos ko bo (če bo) sneg da probave tandem pa da vidimo, mogoče pa še ekipo sestavimo

Husky_girl ja odslej bo  bolje če bo malčica na flexiju, že zaradi svoje varnosti, namreč lovec ti jo lahko odstreli zaradi pobijanja divjadi. Bi ti pa priporčala da se čimpreje odpravita v šolo, v gozdu ali v njegovi bližini pa malčico na flexi, kajti huskyev nagon je izredno močan in glede na njihovo vzdržljivost se ti lahko med lovom za plenom tudi izgubi. Od zdaj naprej bodi zelo pozorna na njeno odzivanje, namreč pesjani divjad začutijo mnogo preje kot mi, jaz pri mojem vem po sledečih znakih včasih se samo za trnutek ustavi in dvigne smrček, včasih samo z uhlji zarotira, ko hodi prav pazi kako stopa, ušesa so na preži, včasih mu telo kar drhti... in čeprav jaz srn ne vidim po teh znakih prav dobro vem da so nekje v bližini in Lars mora iti na poleg, ter mu poskušam pozornost obrniti nase. Namreč huskya ko pade notri ga zelo težko odpokličeš.

[deteljica]

Malo nazaj sem zasledla,da bi vi vaše volkce kar na hrbet obračali .
kar se mene tiče, bedasto in nepotrebno, malo iz prazgodovine.
Če niste vodja se vprašajte zakaj- nikoli ni brez razloga.
Pa še glede čuvanja hrane in predmetov:
če pes čuva hrano svetujem,da se ga hrani samo iz roke nekaj časa, pa še kaj zahteva od njega prej.To jih postavi na realna tla,kdo je kdo.
Mladič itak kdo ve kaj ne ugrizne. Zato v primeru,da grozi in renči (ali tudi č eugrizne) to samo mirno popolnoma ignorirajte- ne trzajte, ne umikajte roke, ne komentirajte. Samo sezite tja in mu vzemite zadevo in jo dajte kam, kjer jo ne doseže. Če ste boječi si lahko roke pod rokavi ovijete z brisačami in oblečete delavske rokavice.
Čez nekaj ur lahko naredite malo poslušnoti in mu stvar vrnete-če je priden.
Ne trenirajte po nepotrebnem jemanja stvari in motenje obroka. Če in ko boste dajali hrano spet v skedico dajte notr le nekaj briketkov, potem pa večkrat po malo dodajte še naslednje. Najbolje,da vsaj občasno zahtevate,da se umakne od sklede, počaka,da dodate novo dozo in potem gre lahko jest.
Pri odraslih psih, pri keterih sumim,da bi čuvali jaz nikoli ne izivam konflikta- vedno s poveljem zahtevam da pusti in se umakne- potem šele vzamem. Enako učim svoje otroke- naj rečejo pusti, stran in potem vzamejo (če npr mečejo žogice psu,ali če žre kaj kar ne bi smel).

[Lanabela]

Husky girl: pa že dozdaj ga ne bi smela spuščati, ker te že prej ni zanesljivo ubogal.
Če obstaja nevarnost da bi ušel, naredite dovolj trden pesjak s streho. Saj pes naj bi ponoči lepo počival, za to pa ne rabi celega vrta.

[Satin]

Če bo husky želel bo najdel pot tudi preko 2 m ograje, pod njo, skok čez ali pa jo prerposto preplezal, sem pa videla že vse troje , no tukaj ni šlo za klasičen pobeg, psička je želela v hišo, so pa sami lastniki naredili napako kajti psička je bila že od malega vajena da spi noter, za pesjak je niso navajali, pa bi psička ostala še naprej notri če ne bi poslušali "pametnega" nasveta da sedaj ko imajo dojenčka mora psička ven ker bo drugače mali skoz bolan.   Zaradi tega pametnega nasveta 2 meseca niso spali ker je čim je psica ušla iz pesjaka se spravla pred vhodna vrata in začela tuliti
No vsaj psička malčku ni zamerila da je zaradi njega letela iz hiše, sta dobra prijatelja