Mi je žal, da nisem mogla iti z vami.
Upam, da mi uspe iti na naslednjo razstavo no.
Sem pa drugače že z rdečo obrobila za Rateče februarja, samo upam, da bo sneg, da ne bo vse skupaj odpadlo.
Bom pa se zadovolila z slikcami.
Sveža novica je, da Kal nosi povodec.
Sem mu ga kar pripela, odnesla na dvorišče, potem pa sploh ni imel časa več študirati, da ima kaj na sebi. Je bil tok firbčen.
Ga je pa danes ponoči metalo 100 na uro. Skoz je tulil ali spuščal glasove kot iz indijanskega plemena.
Ko pa sem šla zjutraj k njemu, je točno vedel, da sem malo huda.
Sem ga zlavfala danes, sva šla na velik travnik, kjer je srečko kar prevale delal od veselja. Šibal je pa tudi tko, da sem ga komej lovila, res.
Potem je samo malo vode spil in šel že ob 18.00 spat.
Prej je še malo grizel, zdej pa drnoha kot ubit.
Še boljše bo, ko bova šla lahko malo po kaki sprehajalni potki.
Ampak zaenkrat sem s tem zelo zadovoljna.
Mi pa kar manjka sneg, in mislim da vam tudi, posebej ko gledam zasneženi Stol, Dobrčo in Triglav.
Pa posebej ko bo kmalu božič, ne.
S Kalom vaju lepo pozdravljava, prilagam pa še eno slikco od danes.
