Misli,Bolha,ti si pa res mal
Kolk živali maš doma? Pa še rada jih imaš? Pa povrhu še za njih skrbiš,da se počutijo dobro?!
Resno,mene včasih kar vrže,ko (znova) ugotovim kaj in koliko ljudem pravzaprav pomeni žival in kako se ta dojemanja živali razlikujejo od posameznika do posameznika.
Ko smo se mi recimo preselili sem,kjer smo zdaj,smo bili imenovani ''čudni ludi'',ker smo imeli pse spuščene in so spali z nami v hiši.
Ker smo jih kljub temu,da so bili spuščeni zunaj in ne na verigi,vseeno vozili na sprehode. Ker smo bili po pri veterinarju večkrat kot tisto obvezno enkrat na leto,če je bilo treba.
Ker smo zdravili borelijo in driske in vneta ušesa in raka in vse....res smo bili
In je bilo treba pse zastrupit,ker to ni normalno,da so spuščeni...dva psa nam je vzela ta miselnost. Žal.
Ampak počasi so se navadili,čeprav jim gre v nos,da imamo trenutno kar štiri pse doma...
Vseeno pa slišim od vseh možnih ljudi-tistih ki me poznajo in tistih ki me ne,da kako lahko pomislim na psa,ko pa sem študentka. In kako lahko pomislim na še enega?
A ne bi raje študirala in se imela lepo?
Kaj pa ko imam cele dneve predavanja in se pes muči,ko ni sprehajan? In kako si lahko privoščim hrano in veta in prevoz in vse? In kako ju sploh lahko jemljem sabo,ko grem študirat(v Piran)?? Zakaj ju ne puščam doma? Pa jim gre v nos cena hrane in to,da ''nikamor ne grem brez psov''. Pa jih moti to,da sta kar dva in da je en ''hudoben'' in en ''bogi mali''.Kako si drznem to črno zver imet zraven tako sladkega malega kužka? In podobne-saj vsi veste kakšne
Imam samo en odgovor:
zato,ker sta to MOJA psa in ker je to MOJA odgovornost. To kako JAZ poskrbim za njiju,je MOJA stvar,tako kot je denar MOJA stvar. Pač ne greš ven vsak večer...pač ne mečeš denarja stran za brezvezne oblekce in čeveljčke,ki jih boš nosil dvakrat. Pač si ne nabavljaš pijače za brezveze(ampak samo toliko kot je potrebuješ
) Te take zadeve pač ne zanimajo in imaš druge interese-živali.
Pač poskrbiš za to,da jima nič ne manjka.
Ne rečem,da ne hodim ven in ne rečem,da nista kdaj sama,ampak nikoli več kot šest ur in če se le da,ju jemljem sabo. Sta pa vedno ob meni,razen ko grem ven parkrat na mesec in ko sem na predavanjih(no,vajah
).
Drugače sem rajši z njima.
Sem pač čudna in sem zmešana in sem vse kar si mislijo da sem-niti me ne briga več. Poslušam pa še kar...in še kar...in še kar...in se ne neha.
Sama ne sprašujem ljudi,koliko jih stanejo ure baleta za otroke in igranje klavirja,ki ga otrok sploh noče igrat,pa vse brezvezne igrače,ki jih izsili pa...Vsako tele ma svoje vesele
Če vam paše dajat denar za stvari,ki jih ne potrebujete nujno,pa dajte. Briga mene. Nov močen avto,ta najdražja hrana,ki jo najdeš v Mercatorju,bio zelenjava,novi mobiteli na par mesecev,nove oblekce in torbice,...Zame je to malo mimo in stran vržen denar,pa vseeno ne težim ljudem okoli,ane?
Imam pa samo en odgovor za vse ljudi,ki se vtikujejo vame in mojo zmešanost glede psov,Bolha:
Ker sta MOJA in ker JU IMAM NESKONČNO RADA.
Ker jih imaš rad. In ker so TVOJI.