ja,jaz sem imela podobno situacijo. Paxx je lajal in norel,ko sem morala na primer v trgovino,pa sem ga pustila v avtu,ali pa pred trgovino. Ali pa če sem morala kam,pa ga je kdo drug držal ta čas. To je počel toliko časa,dokler nisem prišla nazaj. Še posebej je bilo neprijetno v avtu,ker je skakal po njem in po šipah.
Prakticirala sem tudi ignoriranje,samo to nama ni šlo ravno,ker nisem mogla stat na bencinski dve uri,da bi se on umiril,da bi šla nazaj v avto.
Zato sem poskusila takole:
-naučila sem ga ''čakaj''
-ko je to vajo obvladal,sva začela malo trenirat zunaj in sicer tako,da ga je nekdo držal,jaz pa sem šla stran,brez ceremonij božanja ipd...Samo obrnila sem se in šla stran(on je medtem moral čakat)
-če ni pridno čakal,sem hodila okoli,tako da me je videl,ampak ni mogel do mene
-če je pridno čakal,sem prišla nazaj in prevzela povodec
-nisem pozdravila in pohvalila,samo vzela sem povodec in sva šla
-to vajo sem ponavljala kak teden in kmalu mu je bilo jasno,da če nori,ne bo nič-če pa bo priden,bom prišla nazaj k njemu.
-potem sva poskušala tudi tako,da je ostal v stanovanju,dala sem ga na čakaj in šla ven.
-počakala sem zunaj dve minutki in prišla nazaj,in se delala kot da nič ni
-predvsem pa je tale vaja pomagala tudi pri tem,da je mir,ko grem iz stanovanja.
Prve tedne je bilo nemogoče,ker ga je bilo res strah,da me ne bo več nazaj.Tulil je in skakal,praskal,lajak,cvilil,tudi po par ur,če je bilo treba. Tudi postopno navajanje ni pomagalo. Ko pa sva osvojila ''čakaj'' in ko sem mu pokazala,da bom vedno prišla nazaj,pa se je umirilo.
Ne vem,če znata ''čakaj'',samo na hitro povem kako sva se ga midva naučila. Dala sem ga na ''sedi'',pohvalila,in rekla ''čakaj'' in šla dva koraka stran. Če je vstal,sem rekla ''ne'' in spet ponovila(sedi,čakaj). Če je počakal,je dobil priboljšek,če pa ni,je dobil ''ne''. No,tako.
Upam,da sem ti kaj pomagala
