Jaz sem naredila celo science fiction analizo na temo prostora za priboljške in igrače
. V bistvu mi je najlažje imeti vse skupaj po žepih v 1 kg vrečkah za vlaganje in s tem bazično ni nič narobe in je zelo praktično - če ne bi imela psa, ki v okolici najdeva milijon triggerjev za reinforcement. Živ obup
. Najprej smo o tem govorili s Kay, ki je ravno dokončala knjigo in DVD točno na to temo (
http://www.learningaboutdogs.com/acatalog/reinbk.html); no, saj knjiga je še o drugih reinforcerjih, ne samo o hrani. Na seminarju mi je Attila zelo pomagal, ko me je gledal in mi sproti govoril, kako moram obvezno nagrado dostavljati v poziciji. Ker ne delam na luring, moram hrano v pozicijo pri vajah, ki hitro potekajo, in pri sekvenčnem treningu spraviti bolhi v usta v cca. sekundi. Kar mi je uspelo samo, če sem imela nagrado v dovolj veliki lahko dosegljivi torbici na hrbtu oz. desnem boku. Vse ostalo je bilo za malega cucka prepočasi in mi je izginila iz pozicije še pred nagrado (to, da se nauči počakati, pokvari smisel teh vaj). Zdaj delam veliko na daljavo in nagrajujem s t. i. feeding stations (tudi to je prečudovita Attilova pogruntavščina za delo na daljavo) in tam moram te postaje dofilati spet hitro, zato mora biti torbica zadosti velika.
Torba za magnezijo mi je všeč, ker gre roka res izi notri, kombinacija s 3 kg vrečko za vlaganje, ki gleda še malo čez, pa se ne obnese pri velikem številu ponovitev, saj vrečka ne glede na to, kako jo fiksiram na zunanji strani, zleze not ali se sir napopa povsod. Saj zasilna rešitev je, ampak jaz se potem vsaj 10 % časa ukvarjam z vrečko namesto s pozicijo nagrajevanja. Pozicija je pa tako zelo važna zato, ker je to pri vajah, pri katerih hkrati s pozicijo vadim tudi trajanje oz. ostajanje v tej poziciji, trenutno recimo v prečnem heelworku pred mano iz leve proti desni, ki ga delam na targeting. In če imam rezervo priboljškov v drugi roki, ji vleče glavo navzgor v levo, namesto naprej v desno; zato moram vsak priboljšek vzeti posebej. In to v sekundi ali manj
.