Živjo!
Malce z zamudo, a vseeno...
Sem lastnica dveh bernskih planšarskih psičk. Leglo smo imeli že dvakrat.
1. paritev
Mi smo d-day določili vedno, tako, da smo prešteli dneve od prve gonitve in psičko parili nekje med 9. in 12. dnem gonitve. Takrat je psička najbolj godna in tudi pusti samcem, da jo naskočijo. To je čisto laična določitev primernega dneva.
Pri paritvi nismo imeli težav ne prvič, ne drugič, saj smo očitno izbrali tiste prave dneve.
2. brejost
Ko smo z ultrazvočno preiskavo potrdili, da je naša Melly breja, smo začeli malce povečevati količino obrokov. Od začetka še ne toliko, v drugi polovici brejosti pa je dobivala po tri obroke na dan. Opoldanski obrok je bil mlečni (skuta z rumenjakom, mlečni gres, mlečni riž,...), zjutraj in zvečer pa je dobila brikete z raznimi dodatki (tuna, jogurt, kuhano piščančje meso,...). Skozi brejost smo čisto normalno hodili na sprehode, le proti koncu smo sprehode skrajšali, saj Melly s svojim trebuhom ni mogla več tako daleč.
Tudi med brejostjo nismo imeli nikakršnih težav.
Od 57. dneva od paritve smo bili ves čas "na preži", tiste dni smo tudi spali zraven nje, da ne bi slučajno zamudili poroda. Opazovali smo morebitne znake, ki bi nakazali začetek poroda (povišana telesna temperatura, krči, odklanjanje hrane,nemir,...). Naša Melly je bila pred porodom vedno nemirna, en obroke pred porodom je odklonila, tako, da smo takrat vedeli,da se začenja.
3. kotitev
Kotitev pri Melly je potekala mirno, mladički so prihajali na svet v presledkih na eno do dve uri. Melly je za vse poskrbela sama, tako da ni bilo treba kaj pomagati, razen pri drugem leglu, ko je skotila dva mladička kar enega za drugim in je na prvega "pozabila" (medtem, ko je čistila naslednjega). Takrat sem mladička (ki je bil še ves v ovojnici) prijela z rokavicami in ga položila psički pred gobec, da ga je sama očistila. Pri prvem leglu pa se nam je zgodilo, da dva mladička nista zadihala, ko sta prišla na svet. Takrat smo ju masirali po hrbtu in kmalu sta zajokala. Drugih posebnih težav pri kotitvi nismo imeli, je bilo pa težko, saj nam je pri prvem leglu od 9 mladičkov ostalo le 5. Dva sta se skotila mrtva, dva pa sta poginila v naslednjih dveh dneh, ki so najbolj kritični in odločilni za mlade kužke. No, v drugem leglu smo dobili kar 8 mladičkov in so vsi preživeli.
4. skrb za mladičke
Tukaj bi bilo ogromno za napisati. Če na kratko povzamem:
1. teden: Samica skoraj vse postori sama. Mi smo le redno menjavali rjuhe v kotišču, vsakodnevno tehtali mladičke ter dobro hranili mamico, da je imela dovolj mleka. pri starosti dva dni, jim je veterinar odstranil slednike.
2. teden: Mladički so že odprli oči in ušeska. Še vedno smo jih redno tehtali, 10. dan po porodu smo mladičke in mamico razglistili. Zdaj smo jih že bolj jemali v naročje in navajali na dotike. Hranili so se še vedno samo z maminim mlekom.
3. teden: Poleg maminega mleka smo jim poskusili dati tudi hrano iz skodelice (mlečni gres, sesekljano meso). Redno tehtanje, božanje, navajanje na dotike, na različne šume in poke.
4. teden: v tem tednu smo mladičke ponovno razglistili. Začeli smo jih tudi dohranjevati. Tehtanje, igranje, božanje.
5. teden: Navajali smo jih na brikete (sprva smo jih namočili v mlačni vodi), navajali na imena. Tehtanje, igranje, božanje, navajanje.
6. teden: 3. razglistenje, ostalo enko kot v 5. tednu.
7. teden: postopno smo jih odstavljali od mamice, imeli so 4 obroke na dan. Peljali smo jih tudi z avtom. Navajanje na različne ljudi, otroke. Igranje, božanje.
8. teden: 4. razglistenje. Jedli so 4 krat na dan. Mladički so bili tudi tetovirani. Igranje, tehtanje, božanje, navajanje na ovratnico,...
Tukaj je prišel čas, da smo se od naših malčkov poslovili. Bilo je težko, ampak vedeli smo, da smo zanje izbrali dobre lastnike, zato nam je bilo malce lažje pri srcu.
To so zelo na kratko povzete moje izkušnje z vzrejo, drugače pa bi lahko o tem pisala še ure in ure.
Pa še ena slikca mojih malčkov...
Lp, Eva