Veš, kako je...Vsaka izgubljena minuta pri človeku pomeni cca 10% manjšo verjetnost, da bo preživel brez posledic. Če ni odziven, ne diha (pulza laiki ne preverjamo več, znaka srčnega zastoja sta nezavest in odsotnost dihanja), pokličemo 112, urgenca pa mora še prit do kraja, kjer je ta oseba. Dobro je, da oživljanje izvajata dva (tako pri človeku kot pri večjem psu). Za ljudi je pravilo 30 stiskov na prsni koš (sredina prsnice, peta dlani itd., frekvenca 100 stiskov na minuto), sledita 2 vpiha in ponovitev. (Zdaj je pri nas marsikje na javnih krajih že nameščen avtomatski defibrilator, ki ima prednost pred vsemi ostalimi ''laičnimi'' postopki. Njegova uporaba je enostavna, glasovno te vodi skozi ves proces. Meni se zdi super zadeva.)
Pri kužkih je zadeva malenkost drugačna. Frekvenca stiskov pri masaži je tudi nekje 80- 100 stiskov na minuto (več pri manjših psih), masira se ob strani prsnega koša (kuža leži na boku, na desni strani). Če prvo pomoč izvaja ena oseba, vpih skozi nos (gobček) sledi 5-im stiskom, če pa 2 osebi, sledi vpih 2-3- em stiskom.
Tudi mene je bilo včasih ful strah misli na kakršnokoli oživljanje. Ne vem, kako bi reagirala v resnični situaciji, a strah se manjša s tem, ko se ''izobražujem'' o tej temi. Najbrž bi danes ohranila dosti bolj mirno glavo kot pred leti...
Nam so izvajalci tečajev poudarili, da je vsak stisk/ masaža srca pomemben, ker požene vsaj nekoliko krvi po obtoku in vsak vpih dragocen, ker dovede vsaj nekoliko kisika. Morebitne poškodbe vratne hrbtenice pri človeku ali zlom rebra (pri človeku ali psu) sta sicer posebno poglavje, a (zelo kruto ponazorjeno, vem) mrtvecu cela rebra ne bodo dosti koristila.
Dobri tečaji prve pomoči za domače ljubljenče pa bi bili seveda super, tu se strinjam s tabo, Xsara.
Lp.
Ps: grem zdaj čekirat dano spletno stran.