Naj še jaz povem svoje tri najbolj zanimive izkušnje iz jahanja. Prva je bila precelj zabavna. Vodila sem teren in jahala syglavi linijo arabko. Bolj nizka in precej živahna kobilca. Bila je zima in precej snega. Mislim, da smo galopiral ob robu pašnika. Spregledala sem majno vdolbino v terenu. Ni bila luknja. Tut kobila jo je spregledala in nekako počasi zdrsela na kolena. Jaz pa po njenem vratu pred njo na tla. Nihče ni bil poškodovan niti preplašen. Počakala je da sem vstala, pol pa še ona.
Druga je bolj rizična. Vadili smo za izpit in jahala v maneži. Pet jahačev naenkrat. Jaz sem imela hanoverank in sem bila zadnja v vrsti. Načeloma je ta kobila zelo pridna in super ujahana. Pri galopu si je pa hotla dat mal duška in mi je v ovinek, tik pred ograjo, nardila mačji hrbet. Res me je presenetla in nisem pričakovala tega od nje. Seveda sem pikirala dol in sem 2 cm pred oglajo ustavla, brez čelade na glavi.
In še tretja nepozabna izkušnja. Najbrž ni nikogar , ki še ni gledal filma Pleše z volkovi? No jaz sem se vživela v Costnerja in odigrala tisti prizor ko paradira pred sovražniki. Jahala sem mojo omiljeno kobilo, šla na res velik pašnik, jo pognala v galop, zamižala, roke stegnila od sebe in jahala galop.
Mislim, da mi ni treba več opisvati, zakon!