Evo, jaz sem tole prepisala iz učbenika za 7. razred!
OBREŽNO MORJE sega od spodnje meje oseke do globine 200m. V vodi obrežnega morja je veliko za življenje potrebnih snovi. Svetloba sega tudi do obrežnega dna, zato tam uspevajo številne pritrjene rastline. Zaradi ugodnih razmer je obrežno morje najgosteje naseljen predel v morju. Življenske razmere na kopnem so marsikje zelo odvisne od morja. To še posebno velja za tisti del obrežja, ki ga morska voda občasno zaliva ali samo prši nanj.
PRŠNI PAS imenujemo tisti del kopnega kamor zaradi lomja valov pršijo kapljice morske vode. Ko voda izhlapi. ostane sol, zato so tla močno slana. Redke vrste rastlin živijo na tako lsanih tleh. Glive in bakterije slanost bolje prenašajo , zato jih je v pršnem pasu veliko.
BIBAVIČNI PAS je del obrežja, ki ga ob plimi zalije voda, ob oseki oa je na suheml. V pasu bibavice sp tako velike sprebenbe življenski razmer, da jih vzdržijo le dobro prilagojeni.
ODPRTO MORJE je največji življenski predel v morju. Snovi, ki so potrebne za življenje, je manj kot v obrežnem morju, zato je redkeje naseljeno. Življenske razmere se v odprtem morju malo spreminjajo.
MORSKE GLOBINE so predel brez sončne svetlobe, zato fotosinteza ne poteka. Zaradi pomanjkanja hrane so morske globine najredkeje poseljene. Razmere za življenje se malo spreminjajo.
GLOBOKOMORSKO DNO je zaradi pomanjkanja hrane večinoma redko naseljeno. Več življenja je samo tam kjer so vrelci tople vode.
(Vir: Učbenik za naravoslovje, 7. razred devetletke)