Pisala sem že dvema psarnama in sicer Summer garden and Excellent choise, ki planirajo legla v zimi 2012, njune odgovore še pričakujem.
Živjo,
jaz posredno poznam pse iz psarne Summergarden. Njihov Shawnee je s psico Dakoto Black of Summergarden sproduciral 3 ali 4 ponovljena legla (to sicer v psarni Haunimuehle), veliko mladičev dela agility in meni so eni najboljših šeltijev za delo. Tako da zanimal bi me njihov samec Shawnee, če bodo z njim parili (lahko tudi v kaki drugi psarni, ker samci se itak posojajo). Npr. to je hčerkica od Shawneeja, ta je zelo majhna:
http://www.youtube.com/watch?v=8xWmT2ICJxU&feature=relatedPsarne Excellent choice ne spremljam toliko, če pa lahko dobiš iste starše od Seven, je pa to tudi dobra odločitev. Namreč vedno probaj najti starejše sestre ali brate ali starše, ki že delajo agility, samo tako lahko kaj vidiš. Funkcionalno telesno strukturo je pri šeltijih težko videti, če nisi res strokovnjak, ker imajo toliko dlake. V bistvu se funkcionalnost strukture pokaže šele v gibanju, ko pes že dela agility, pa še tukaj je v veliki meri kriv trening (npr. drobencljanje je deloma tudi rezultat pomanljkivega treninga skakanja in ni kriv samo pes).
Se pa šeltiji razlikujejo tudi karakterno, že mojadva sta kot dve različni pasmi. Tara je bolj usmerjena v ljudi, ko je bila mlajša, se je vsem podrejala, veliko boljša pri hitrosti v stacionarnih vedenjih, fokus ima skoraj avtomatski, je pa gibanje z mano (za mano) ne motivira toliko. Zato ji tudi gibanje v agilityju ni nagrada sama po sebi, pač dela ovire. Pje je Tarino čisto nasprotje - gibanje mu je samonagrajujoče, on sam po sebi želi teči za mano, agility mu je čisto naraven podaljšek želje po preganjanju. Je pa vse ostalo težje, namreč Pje preganja VSE, kar se premika (definicija ' motion sensitive' psa dobi pri njemu čisto nov pomen:). Takrat ne vidi več nič ne drugega, sliši itak ne, ga ne zanima, kaj jaz počnem. Zaradi tega moram biti 120% skoncentrirana, da vzdržujem njegov fokus in sem morala ogromno delati na samokontroli ob premikajočih ljudeh in predvem psih. Je zelo malo usmerjev v ljudi, se nobenemu ne dobrika, k nobenemu ne gre sam od sebe (na prvi pogled plašen), so mu čisto nerelevantni - dokler ne začnejo šprintat. Potem pa si njegov najboljši prijatelj:) Tako da po eni strani je Pje idealen paket za agility namene, vendar zahteva ogromno znanja in potrpežljivosti.
Seveda bi te razlike v značaju lahko opazila že v leglu ali pri starših - Pjejeva mama deluje zelo asocialna. Sem pa hotela mladiča točno iz te ponovljene kombinacije (ponovljena 3x, pa še enkrat z drugim samcem) in ker so mi po gibanju in strukturi res najboljši šeltiji za agility (veliko starejših bratov, (pol)sester, tetk namreč dela agility in postavljajo najboljše čase tudi na velikih tekmah). Tako da idelano bi bilo, da bi sestavil to njihovo motivacijo za gibanje in dodal malo več umerjenosti v ljudi. Namreč za začetnika je definitivno bolje, da ima pes več slednjega, da ima večjo željo po ugajanju, ker je takega psa veliko lažje učiti. Pri starših boš videla, da bodo prišli do tebe, se ti dobrikali, se s tabo igrali - vsaj nekaj od tega.