Masyka mogoče si zgrešila podatek da sta Nikini namenjeni za prehrano ljudi in ne kot hišni ljubljenki.
Glede na to, da je Nika spraševala, koliko % zelišč je lahko v prehrani, sem imela "navadni jedilni zajkli" za opis pasme/velikosti, ne namembnosti
. Žal lastniki tovrstnih kuncev praviloma niso tako skrbni. Prehrane, ki bi dala "najboljše" kunčje meso nimam naštudirane, je pa že pri samicah, ki so namenjene razplodu, breje oz. doječe, nekoliko drugačna od tiste, ki sem jo opisala. Mi je čisto jasno, da so kunci del jedilnikov (ne mojega, a se ukvarjam tudi s prehrano mesojedih živali), vseeno pa mislim, da je prav, da se jim nudi vrsti primerno prehrano in neko kvalitetno življenje. Nenazadnje so tudi pri govedu različne prakse, po statistiki ljudje baje preferirajo okus mesa krav, ki so hranjene s koruzo, medtem ko naj bi bilo meso krav vzrejenih na naravnih pašnikih bistveno bolj zdravo.
Nika, kapo dol, kot se reče
. Kar se tiče "wc kotička", je pri kunčicah, ki niso sterilizirane, pogosto neobstoječ. Precej več je puščanja iztrebkov naokrog zaradi markiranja, marsikdaj kaj razkopljejo in razmečejo ... se pa preverjeno da zadevo naklikati
.
Priboljške v dehidratorju lahko narediš čisto enostavne iz stebelc ali listov zelenjave (zmečkaš v kroglice ipd.), da dobiš hrustljave prigrizke. Druga varianta je, da vzameš kvalitetne brikete za kunce, jih (v mojem primeru) v kavnem mlinčku zmelješ v "moko", dodaš koreninice, liste jagodičevja, cvetje, lahko tudi kaj sadnega ravno za okus ipd. Potem primešaš toliko vode, da dobiš pacasto zmes. To lahko zgneteš v neko obliko, ali nafilaš v kak modelček – meni so se lepo obnesli silikonski za muffine. Z zmesjo sem pokrila dno modelčka, dobro potlačila z vilicami, da je šla odvečna voda ven in dala kar v modelu v dehidrator. Ko je bil "piškotek" dovolj trd, sem ga dala ven iz modelčka in pustila sušiti, dokler ni bil čisto trd. O času sušenja ne morem kaj dosti reči, ker je odvisen od sestavin, jaz pa sem tudi še v eksperimentalni fazi (tudi pri sestavi). Če ne želiš uporabiti briketov, se jih da narediti tudi tako, da zmelješ fino seno čimbolj na drobno, pomešaš z "dobrotami" in za vezivo uporabiš malo sojine moke, mi pa takšni malo prehitro razpadejo (ker šparam s sojo). V receptih na spletu sicer večinoma pečejo v pečicah (in dodajajo med, žita ipd., kar meni ni všeč), ampak moja kunčja je blazno občutljiva na vonjave in v pečici za človeško rabo jih vedno kaj ostane, tako da tistih ni niti probala. Saj po eni strani je vse skupaj "nepotrebno" packanje, ampak meni je luštno
+ točno vem, kaj je v priboljšku, ki se kuncu zdi zabaven. Na estetiki bom še malo delala
.
Še kar se samega klikanja tiče – moja je dojemala ekstremno hitro. Veliko ji pomeni vzpodbuda med samo vajo, jaz ji govorim "še", da ji dam vedeti, da je na pravi poti. Najbolj me pri vsem skupaj navdušuje, da vidim, kako zna razmišljati. Ko sem kupila tisto igračo za otroke, sem se malo smejala sama sebi, ampak kunčja je kazala očitno navdušenje, še preden sem stvar sploh položila na tla. Takoj je navalila in sprobavala na vse možne načine, kaj se da z zadevo početi in kaj ji bo prineslo nagrado (ki jo je potem od vsega navdušenja prav pozabila vzeti). Zdaj, ko ve, kaj vse lahko počne s tačkami in gobčkom, so ji stvari neverjetno hitro jasne. Žogico se prime in se z njo nekaj naredi. Če ji dam tulec, jo bo dala v tulec, če nastavim roko, jo bo dala na roko, če jo dam na stol, jo bo vrgla dol ... Iskreno povedano, če ne bi bila ona polna idej, bi bili že zdavnaj v težavah
. Pa je pravkar dopolnila 1 leto
.
kajčainlucy - sožalje za ovnačico. Mar je niste konec avgusta šele dobili?