Pri aussiejih je tako, da skupaj v paketu z očarljivim navihanimi raziskovalno nadebudnim hitro učljivimi glavcami pride tudi kup težavic in težav, ki pa jih večina lastnikov raje zamolči, saj so prepričani, da oni počnejo kaj narobe, ne psi.
To priznam gre meni na jetra, saj se s tem ustvarja neka fama pasmi, ki si je pravzaprav ne zasluži. Sama imam aussieje že 7 let, zadnje 3 leta dva, in moram rečt, da so to najbolj naporna tri leta, ne glede na to, da sem imela tudi že po 5 psov naenkrat kdaj prej. Ta dva aussieja namreč zaležeta za vsaj 5 če ne več psov
Zato javno priznam naslednje težave, ki ju imam z njima (ne glede na to, da nista "just couch potatoes") in ju špecam celotni SLO
:
1. Urcha moramo kadar ni nikogar zapreti v boks, saj je če ne obrnjena na glavo kuhinja, smeti so po celi hiši, prav tako ni ničesar več na kredencah ali pasjim tacam dosegljivim policah, o tem kaj se zgodi, če pride do kakih copat/čevljev
2. tudi zapiranje v boks ne pomaga, saj ne glede kako ga zabarakadiram uspe pridt ven - posledice so zgoraj opisane (ta teden že čisto vsak dan recimo)
3. Tax je klasa zase, saj jo sicer ni potrebno zapirati, bo pa sodelovala pri vseh zgoraj opisanih pohodih po hiši (počaka, da Urch naredi prvi korak), skupaj pojesta vse kar je za pojest v hiši, vedno bo tudi razkopala vse postelje do katerih ima dostop in aja, zapiranje vrat ne pomaga, saj se jih je naučila odpirati letos pozimi
4. na sprehodih sem odvisna od njune pripravljenosti me poslušat, saj se lahka postavljam na trepalnice, pa bo vsaj Tax recimo 4-5m stran od mene veselo počela vse tisto kar ve, da ne sme, in če je zraven še kaka oseba, bo začela kričati kot da jo dajem iz kože še preden bo doživela kaj več kot sam poteg za ovratnico v pozicijo sedenja pred mano kot pri odpoklicu
5. če ju na sprehodih v nizkem startu ne ustavim v prvih 2m ju ne bom več in lahko samo čakam, da prideta nazaj (divjad, mački...)
6. ker vztrajno tekmujeta en z drugim za dominanco in tudi mojo pozornost kot šefa, bosta en drugega nonstop sabotirala (ponavadi se to izkaže , posebno na sprehodih in nato bo krivec navdušeno opazoval kako bom nadrla "napačnega"
7. ker sta pač dva že trop, se bosta "duvala" vsakič, ko že na 50m vidita kakega štirinožca (seveda samo duvala) ali "čudnega" človeka (ponoči to)
8. ko pa oba potegneta na vrvici (ali samo Urch), pa me res rešuje samo moja teža in pa sposobnost pravočasne "okoli piskra" akcije
9. načeloma si mojo resnost pri doslednem izvajanju mojih zahtev interpretirata po svoje (primer "ven iz kuhinje" si razložita tako, da ok ne dovolim da je kak del njunega telesa čez prag kuhinje na tleh, ni pa problema, če si glavo podložita tako, da čez gleda smrček, ki pa je V ZRAKU, ali pa taca, ki je dovolj visoko, da ni na tleh, saj je prag višji)
Itd itd itd....še bi lahko naštevala kaj in kako...ampak mislim, da sem ena redkih, ki si upa priznati že TOLIKO težav z aussieji, pa vsi veste, da nisem ne začetnik ne nekdo, ki pasmo podcenjuje ali precenjuje...