Že sama beseda BIS vse pove. Mislim, da je kakršnokoli razočaranje odveč iz več razlogov:
1. zmagujejo trenutno moderne pasme,
2. pes mora izgledati atraktivno, ne pa popolno v skladu s standardom,
3. hendler mora biti maximalno eleganten, po možnosti mlada punca,
4. zmagujejo predvsem tujci (zaradi privabljanja tujih udeležencev na naše razstave),
5. pes mora imeti čudovito rodovniško ime (po možnosti dolgo vsaj pet besed
)
in še bi lahko naštevala.
Tudi jaz sem že nekoč dala skozi to razstavno kuhinjo, zato se vanjo ne bom več podajala. Moj Kaj je imel toliko nazivov in pokalov, da v rodovniku ni bilo več prostora za žige (takrat smo žigosali tudi na hrbtno stran rodovnika). Najvišji naziv je dobil kot 2.v BIS, pomembna je bila tudi ocena 4 na svetovni razstavi, kjer je bilo v razredu zrelih 90 samcev zlatih prinašalcev in so oceno
5 dobili samo prvi 3. Vzrejno dovoljenje je dobil pri enem letu, pa sem ga kljub vsemu parila samo dvakrat v življenju, ker je takrat (in mislim da še sedaj) pri tej pasmi imel glavno vlogo neki tip, ki je svoje samce in samice paril vsevprek, samo da je prodajal mladiče po kakršnikoli ceni. Da ne govorim, kakšen nered je povzročal na razstavah.
Jaz sem se raje umaknila, ker se mi je vse skupaj zdelo že bolano.