Pa se nekaj sem pozabila napisat prej. Primernega vedenja jih naucimo mi, ljudje. Od nas je odvisno ali bodo znali pocakat doma, ali bodo pustili zavese pri miru, ali bodo...
Pod tole se ''podpišem''. meni je se danes žal, da sem prvi mesec Sun-a zapiral v box ponoči in ko sem odhajal na delo. Še zdaj me stisne, ko se spomnim kako je cvilil, ko sem zaklepal vrata (da o pritoževanju upokojenih sosedov ne govorim). Takrat sem se obrnil na pomoč v KD Krim kjer sem obiskoval malo šolo in dobil nekaj nasvetov, kako naj ga privadim itd...Nič ni zaleglo (nič ne rečem lahko, da sem bil premalo vztrajen) zato sem se takrat odločil, da nič več box--a in bo kar bo. Ko sem odšel naslednji dan v službo ni bilo nobenega cviljenja, psu sem napolnil kong in mirno odšel. V službi sem bil precej nemiren, ker sem bal kako bo ko bom prišel domov. Ampak bilo je vse ok, le eno letvo je malo obgrizel in to je bila edina škoda, ki jo je Sun naredil. Poleg tega večina od nas ve, da so nam psi ves ča za ''ritjo'', tako je sun ves čas v tistem prostoru kjer sva s špelo (nikoli na kavču ali postelji). Zato mislim, da je ob primerni vzgoji in upoštevanju določenih pravil (vrečo z briketi pač ne pustiš na dosegu psu) box doma popolnoma odveč. Drugo je za tekmovanja, razstave tam se mi zdi celo nujno potreben.Torej če povzamem sun brez problema počaka 8 ur sam, ko sem/sva v službi. Je pa res, da je dvakrat pojedel vezalke superg in to tako, da sta ostala samo plastična zaključka vezalk...ampak to mu ne zamerim, ker je nor na vse, kar vsaj malo spominja na špago (zato ob odhodu od doma čevlje pospravimo....).
Kar se pa tiče delovne vneme, pa mislim, da vsak sam ve kaj njegov pes rabi. Poskusil sem z agillityem, mogoče malo prezgodaj, ker po dveh pretečenih krogih ni bilo več zanimivo, zanimivo pa je bilo vse drugo (psi hrana...itd). ampak sem na začetku kar vztrajal, potem pa sem šel pogledat na tekmo v Ajdovščino...krasen sončen dan, tekmovalcev ogromno, princip pa skregan z mojo filozofijo. Biti ves dan tam, za dvakrat po 5 minut dela, medtem pa pes čaka v avtu...hvala lepa ampak, te redke proste dni izkoristim raje drugače....kot rečeno kakor komu paše. Obiskal sem še nekaj treningov, Sun pa je postajal vse bolj plah (namesto čez oviro je šel mimo, ..tunel ..o to pa ne, notri je tema, gugalnica? ni govora. Potem sem odnehal in si rekel bova poskusila nekoliko kasneje, čez par mesecev in bova to počela le za zabavo, na tekme pa ne bova hodila. No poskusila do danes nisva več.
Kljub temu, da s psom ničesar ne počnem (agillity, reševanje...itd) pa močno skrbim za to, da vsak dan dobi tisto kar rabi. To je dolg sprehod, bodisi na Rašico ali na bližno polje. Tam pa počneva vse mogoče od igre, do iskanja, včasih samo sprehajanje. In potem doma proti večeru spet malo norenja, vlečenja, iskanja...itd. Sun pride sam z igračo v gobcu. S tem mislim, da dobi tisto kar rabi, saj se tako po sprehodu, kot tudi po večernem igranju umiri in zaspi. Pri tem moram povedati, da je dolgi sprehod vsak dan brez izjeme, ne glede na to ali je dež, obveznosti itd, vedno si dan prilagodim tako, da pes dobi svoje. In tako odlično funkcioniramo...
