Sej kupirat niso začeli zardi razstrav, ampak dela.
Moj idealen avstralec: Izjemno veselje do igre in sodelovanja, ki ne naredi nekekaj "samo" zato ker pač nekdo nekaj hoče, ampak razmišlja s svojo glavo, pa čeprav je v časih lahko naporno. Tak, ki ga ni potrebno učit, da bi se igral. Ko pa se ne dela bil sposoben brez problema prespat tisti čas. Vesel, razigran, ob enem pa resno vzame svoje delo. Vodljiv, ko je potrebno in tudi neposlušen, če je pač treba (med opravjanjem svojega dela, če tako presodi).
Odzivnega in ne zaletavega. Takega, ki pride, pogleda in naredi v prvo pravilno pri reševanju kakih problemov.
Vsekakor ne takega, ki bi mi skoču skozi okno hi hi
Ne sme biti plašen ali popadljiv ali celo agresiven do ljudi ali psov ali drugih živali. Mora biti tudi zanesljiv čuvaj in nezaupljiv, če lastnika ni zraven (kak čuvaj bi pa bil sicer
). Brez ugrizov seveda.
Po izgledu pa po standardu.
Res pa je tudi, da veliko prispeva vzgoja in karakter samega lastnika, k celotni sliki psa. Da ne govorimo o doslednosti.
Ker avstralec s slabo ali nezadostno vzgojo je težaven pes.
Zdravje je pa vedno na prvem mestu.
Avstralec ima po naravi grobo igro in je pasma, ki ti mimogrede med igro naredi črnico na očesu, preseka nos ali brado. Ampak pravila igre moramo vedno določat mi in grobe posege psa, ustavit, če je potrebno. Ker so pa hitri smo lahko tudi prepozni, pol se pa pudramo, da se črnic ne vidi in nam ni treba razlagat kako smo po stopnicah padli, ko psi še rastejo in jih nimajo pravil še v malem prstu
jenny, moja se krasno razume s 5 kilskim kužkom in tudi z mačkami. Treba jim je pač povedat da se jih ne nadleguje in pri tem vztrajat. Brez uničevalskih pohodov zdržijo kak dan dosti več pa ne, oz. je odvisno od psa do psa. Sej zdržijo brez dolgih sprehodov, vsekakor pa ne brez psihične zaposlitve.
Avstralec ni pes, ki bi moral cele dneve teč gor pa dol in bit na sprehodu po min. 5 ur na dan. Rabi pa aktivne ljudi, ki se z njim ukvarjajo.