Tema: Avstralski Ovčar [Australian Shepherd]

[inka]

Joj, hvala za tko lepe pohvale .
Pozabila sem omenit seveda, da aussiji brez dvoma zelo uživajo tudi na treningih reševanja - saj ne vem, a bolj ruševinskega al lavinskega- bi rekla da ta drugega
Če bi le imela toliko časa, da bi s Tarasom lahko hodila vse vikende pa še med tednom ...
Kar se družinskega življenja tiče, imajo psi gotovo vsaj tolko velik vpliv na življenje vseh članov kot en manjši otrok, a bi rekla, da še precej več. Osebno se mi zdi aussija škoda, da je prikrajšan zaradi majhnih otrok. Nasprotno pa večji otroci, vsaj od 6 let če ne od 9 let naprej zanj lahko pomenijo zabavo. Sama se Tarasovim srečanjem z mlajšimi otroci izogibam, le včasih dovolim, da ga lahko pobožajo, pa še to le, če niso preglasni in preživahni, ker to vsakega psa plaši. Ne želim, da bi se jih začel bati. Pod našim balkonom je otroško igrišče samo za naselje, in tam je v poletni sezoni zelo živahno - Taras mora biti vedno na tekočem, kaj se dogaja tam, ker otroci vse zelo glasno izražajo (smeh, jok, vreščanje ...). Včasih gre počivat v stanovanje, ker ima tega hrupa dovolj. Tam spodaj so tudi mačke (ki imajo peskovnik za WC) in so mu seveda zelo zanimive! Kadar pomivamo posodo, gre obvezno v tišji kot stanovanja - ja, pes res rabi vsaj nekaj miru in lahko je hudo, če tega nima dovolj.
Cowgirl, za družino z majhnimi otroki, ki še niso imeli nobenega psa, bi jaz priporočila kakšno manjšo nezahtevno pasmo - od mojega sina sošolec je dobil npr. kavalir King Charles španjela, ta je že tak.
Da pi pa imeli aussieja v pesjaku ali celo na verigi - joj, to pa ne.

[sirtaki]

Ne, ne in še enkrat ne. Aussie v družino, kjer še niso imeli opravka s takimi originalnimi pasmami in imajo otroke mlajše od 6 letih, NE SPADA.
Izkušnje imam skoraj iz prve roke:

1. Flash
Prišel v družino, kjer so sicer že imeli aussieje več let. Otroka stara 3 in 4let. Čeprav so poznali pasmo, so bile luknje v hlačah in modrice po nogah in ritih otrok (in varuške) kar pogost pojav. Pač aussie ne bo v miru gledal kako otroci brezglavo divjajo in kričijo v igri... Zadeva se uredila, ko sva z mamo uspeli dopovedati otrokoma, da ju pač Flash jemlje za enako- ali celo manjvredna in da morata z njim ravnati bolj dosledno. Se pravi, sta bila to sposobna razumeti pri 5 in 6letih...

2. Urch
Šel v družino kjer so imeli pse že več let. Aussieja ali kaj podobnega nikoli. Dve majhni punčki (pomoje 2 in 3 leta?). Dokler so z njim hodili v malo šolo in pač ga vključevali v svoje življenje 24h/dan, je bilo super. Kaj se je zgodilo med njegovo puberteto in kake so posledice pa mislim, da ve vesoljna pasja Slovenija...

Tako, da NE NE NE NE NE NE NE in še enkrat NEEEEEEEEEEE!

[blumina]

Za vecino primerov bi lahko pod Sirtakin post napisala le se: AMEN!

A potem pa pomislim: " Ja nasa Faith je pa sla tudi v druzino z malima otrokoma!"
In kako jim gre? SUPER!
Tko, da...
 ... so izjeme, ki potrjujejo pravilo.

Hvala bogu, da so tudi izjeme, vendar pa bi se sigurno glede nasvetov druzinam z malimi otroki drzala raje Sirtakinega odlocnega NE, kot, da bi upala na cimvec izjem. V vecini je res kar pise Sirtaki.
 
Blumina

[ninci]

Kaj pa v primerih, ko otrok pride v družino za psom

[blumina]

Zdaj sem se spomnila tudi na mariborskega Bluja.
On tudi odrasca v druzini z dvema malima in razposajenima punckama.
Sicer je bilo potrebno kar veliko dopovedovanja tako psu, se bolj pa punckama, da so se vsi naucili skupnega zivljenja.
Menda se zdaj imajo ful fajn. Pa ne vem, ce veste, uci se za psa terapevta in menda mu gre ful fajn. Ze hodi naokoli na razne terapije. Tako kot njihovi ta stari psi... Ga moram malo pohvalit
Skratka tam jim je tudi uspelo shendlat otroke in odrascajocega, zelo aktivnega avstralcka...

Ninci, kako bo pri nas Tika sprejela naso novo generacijo pa porocam. Blum je itak zaljubljena v otroke, tko, da pri njej ne bo tezav. Pa je tudi ona, ko je bila majhna trgala hlace, mikice, ce si tekel... Kako bo, ko bo mali zacel okoli tekat in vriskat - bomo videli. Ugibam pa, da je to bolj problem po moje pri odrascajocih avstralckih, ne toliko pri odraslih...
Bom porocala, ceprav pri nas bo spet malo drugacen polozaj, ker bodo pri nas le na obiskih...

Blumina

[KARMEN]

Jaz absolutno držim s Sirtaki!!!

[sana]

Pozdravljeni!

Že zelo dolgo nisem pisala v to temo, ker se mi takrat res ni dalo več ''pričkat'' in sem rekla pa naj si mislijo svoje pa je...
Zdaj berem glede otrok in lahko nekaj napišem. Sama imam situacijo, ko je otrok prišel za avstralcem. Ko pravite da otrok in aussie nista dobra kombinacija, je potem res zanimivo vprašanje od ninci kaj potem ko imaš že avstralca in je na poti še dojenček. V tem pa sem se znašla jaz... Ko sem oddala Nerota je bilo hudo, ampak ni šlo drugače, kot je rekla sirtaki aussie in otrok pač ne... Takrat sem mislila, da se bomo selili v majhno stanovanje pa bi bilo tako življenje z majhnim otrokom in dvema avstralcema nemogoče. Nero, kot sem že večkrat povedala potrebuje nekoga samo zase, ni bil pripravljen sprejemati nikakršnih kompromisov in vedela sem da bi samo trpel. Mike je čisto drugačen, zna se prilagajati in zato sem ga lahko obdržala. Ker sem vedela, da se bo izšlo. Celo nosečnost sem se ukvarjala z njim, še par ur pred porodom sem bila z njim na sprehodu pa sva se čisto dobro znašla. Nikoli ni skočil na mene, nikdar sunil v trebuh ali karkoli. Točno je vedel kako se mora vesti. Je pa res da se nam je življenje spet malo obrnilo in da potem nismo pristali v stanovanju ampak na deželi. Zdaj živimo v gorski vasi, zraven velike kmetije. Tam Mike pomaga pri ovcah, konjih, pazi krave, se vozi v traktorju, spremlja skupine na turno smučanje... Skratka uživa... ampak on se zna prilagajati in je bil zadovoljen takrat ko je imel manj dela, prav tako kot je zadovoljen zdaj. Še vedno pa glede na dejstvo, da živi v družini kjer je dojenček, mora biti brezpogojno pripravljen sprejemati kompromise. Če želi zjutraj ven in mala ravno v tem času postane lačna, mora on pač počakati, da se otrok naje, normalno da je tako in on to sprejme, Nero ne bi...
Ima pa dojenčico neizmerno rad... Ves čas je pozoren nanjo, če se v posteljici samo premakne je takoj zraven in jo opazuje, potem pa priteče k nama, kot bi naju hotel opozoriti, da se nekaj dogaja. Če se ji približa kdo drug je spet takoj zraven... Nikoli ga nisem izključevala od dogajanja, nikoli mu otroka nisem skrivala. Zraven je lahko pri hranjenju, pri previjanju, igranju,... V prvih mesecih, ko so bile vse noči čisto neprespane, je Mike zjutraj izgledal enako ''povožen'' kot jaz in do jutranjega sprehoda mu sploh ni bilo, ampak je potem, ko je mala končno zaspala, trdno zaspal tudi on. Rad sodeluje zraven... Če se joka, jo hoče spraviti v dobro voljo tako, da se začne valjati po tleh in maha v zrak z vsemi štirimi. Zanimivo pri tem je, da mu jo na čase res uspe zamotiti, ko je nihče drug ne more-pazljivo ga opazuje, ko prinaša žoge in dela klovna iz sebe. Verjamem, da bosta kasneje postala dobra prijatelja. Tako da mislim, da vsi avstralci niso tak bau-bau in neprimerni za družinsko življenje. Seveda pa so nekateri popolnoma neprimerni. Mislim, da je tak Nero-on ne bi shajal z majhnim otrokom, ker pač potrebuje skoraj več pozornosti kot dojenček. Zato sem se takrat odločila kot sem se in ni mi žal. Seveda ga pogrešam vsak dan ampak ni šlo drugače. Odločala sem se med psom in otrokom in jasno je koga sem izbrala... čeprav sem imela tega psa iz srca rada prav zares in ga imam rada še zdaj. Kot sem že prej povedala ne mine dan, ko ga ne pogrešam... Zato je potrebno razmisliti kakšen aussie se bo vklopil v naše življenje. Meni je za takratno življenje Nero popolnoma ustrezal-bila sva samo midva in uživala vsak dan cel dan... takrat nisem vedela kako hitro se mi bo živlljenje obrnilo na glavo... da bo od nekod v moje življenje stopil fant, ki ga bom ljubila in zaradi njega sprejemala težke odločitve. Na srečo mi je vedno stal ob strani in mi še zdaj.
Zdaj pa moram nehat, me potrebujeta otrok in pes

lep pozdrav in brez zamere ker se spet vtikam v tole temo

[sirtaki]

No comment...kadi se mi iz ušes pa še kje...
Sej veste zakaj...


Kako zgleda pa ko pride otrok za aussiejem v družino pa bomo pri nas začeli testirati zares letos poleti nekje...hehehe da ne bi kdo pomislil napačne stvari...sam pač sem tudi jaz že pol leta teta 
Vsekakor nobenih težav ne pričakujem s Tax...tudi Guiness (sestrin irski seter) že itak obožuje tamalo. Me pa res zanima ja, kako bo Urch sprejel nečakinjo. Zaenkrat dokler je ne vidi ravno pogosto torej se niti ne ubada z njo. Se bodo pa stvari s toplimi meseci definitivno spremenile. Po eni strani nas je prekleto strah, po drugi pa...bili in videli ane 


ps: včeraj je bila zaradi hudih zdravstvenih problemov (zaprta piometra) sterilizirana Bejba...tako da voila, definitivno se umikam iz vzreje aussiejev


 

[sana]

sem poslala samo dobronamerno sporočilo, nočem nikogar užalit in nočem se prepirat, res ne...
škoda da nekateri tega ne dojamejo
in škoda da ne smem več sodelovati v teh pogovorih-ker ali sem enostavno prezrta ali pa ''kasiram'' kritike. Žalosti me prav zares...

[andreja]

Meni se zdijo otroci in avstralci super kombinacija, če so oboji pod kontrolo. Kot pri vsakem psu. In pes ve kje ima meje in spet, da ne čuva tisto kar se njemu zdi...
Meje in doslednost pa je lahko tudi 10 mulcev

Še vedno se mi pa zdi problem, da je pes-avstralec pri vsem tem zunaj.

[Scarlett]

Jaz pa nekih pogostih stikov z otroci nimam in posledično tudi Terra ne. Če pa kdaj kakšnega pamžka srečamo je Terra prav vesela in se pusti božat (pod kontrolo seveda )

sem poslala samo dobronamerno sporočilo, nočem nikogar užalit in nočem se prepirat, res ne...
škoda da nekateri tega ne dojamejo
in škoda da ne smem več sodelovati v teh pogovorih-ker ali sem enostavno prezrta ali pa ''kasiram'' kritike. Žalosti me prav zares...

Jaz osebno rada prebiram izkušnje VSEH lastnikov aussijev. Pa tudi forum je mende odprt za vse

[KARMEN]

Jaz nikakor ne komentiram odnosa avstralec - otrok, ampak avstralec v zaposleni družini z enim ali več otroci. Osebno se mi zdi veliko večji problem odpraviti neželeno vedenje, ki ga lahko ta pes razvije, kadar zanj ni dovolj časa, kot pa odpravljati napake pri obnašanju do otroka v hiši, če ima seveda skrbnik kljub otrokom še vedno veliko časa za takega psa. Pri nas je obratna kombinacija, namreč veliko psov. Z Bibo sploh nimam nobenega dela, razen hranjenja, sprehodov in nege dlake  , ona je pes, ki ga enostavno ni  . Jon zna bit zatežen, kadar se njemu zazdi, da je treba na sprehod, to je takrat, ko si on zamisli, ker je že malo senilen in velikokrat pozabi, da smo bili zunaj pred eno uro  . Oba avstralca sta zelo pridna in poslušna, nikoli ne izsiljujeta, vedno potrpežljivo čakata, da mi odločamo o delovnem dnevu, če smo doma, smo doma, urnik za sprehode med prazniki improviziramo po potrebi, med tednom pa so določeni, zaradi službe, pa vendar znata biti naporna za štiri pse, ker sta oba moja repa.
Izgleda pa nekako takole: grem iz hiše in gresta iz hiše, dajem sušit, ona dva se igrata pod mojimi nogami, vrnem se v hišo in onadva gresta v hišo, seveda moram pridržati vrata in čakati, da se na pragu še zravsata, grem v spodnje nadstropje, onadva me prehitevata po stopnicah, ko grem zopet gor, hočeta oba hoditi ob meni, ampak ni prostora, potem grem ven prat blatne škornje s cevjo, onadva se veselita vode, ki prši okoli in vtikata gobčka v cev, potem pospravim kavč v dnevni in oba skočita gor in me ližeta po ušesih, hkrati vse zopet razmečeta, ko pijem kavo za mizo, mi vsak skoči na kolena z druge strani in se grizeta preko mene, ko zlagamo rjuhe, je spodaj šotor, da ne govorimo o tem, da se preobleči in preobuti sploh ne morem, ker mi vsak na eni strani krade hlačnico od trenirke, odnašata copate, da v nogavicah skačem za njima, ko pridem iz službe ne uspem priti čista v hišo, ker me obdelata že zunaj, vlečeta me za šal in trgata iz rok torbico.
Joj, ko sem vse to napisala, sem se resno zamislila, da imam nemogoča psa, ampak jaz se nikakor ne morem jezit, ker mi gre vse to na smeh. Ko pa se začnem smejat, sta še hujša, takrat šele dobita zagon in prav tekmujeta v vragolijah  . 
P.S.: če bi imela tri otroke, bi verjetno morala imeti bolje vzgojena psa   !

[martina.o]

natemo otrok in aussie se moram oglsiti.
In sem prepričana, da je aussie primeren za družine z otroki ravno toliko kot morda kakšna primerljiva pasma - ker tudi rančerji, odkoder izhaja imajo otroke - in če to ne bi bil, bi ga prav hitro odpisali.
Ko me nekdo vpraša po tej temi , mi pravzaprav ni jasno, kaj misliji - če se razume aussi kot pes, ki je neskončno potrpežljiv do grobega ravnanja in neprestanega kričanja malih nevzgojenih tiranov - NE, potem aussie ni za otroke. ( ne vem, katera pasma bi bila)
Če gre za otroke, ki so vzgojeni v ljubečem odnosu do narave in imajo starši čas za oboje - psa in otroke,-  potem DA.
Zato bi bilo umestnejše vprašanje : katera družina z otroki je prijazno okolje za psa???

Sama imam kar nekaj mladičev, ki živijo z otroki in nimajo nikakršnih problemov.
Sem pa odklonila bodoče lastnike v naslednjih primerih:
- kadar sem videla, da starši niti svojih otrok nimajo vzgojenih . kako bodo potem vzgojili še psa zrave
- kadar so starši ves dan zaposleni in pridejo domov pa začnejo razvažati otroke po njihovih številnih dejavnosti - tu nisem videla časa za psa
-enkrat sem pa odklonila sicer simpatično družino , ker so vprihodnosti hoteli ineti tudi leglo iz razloga, da bi njihov otrok imel izkušnjo z mladiči

Če gre za vprašanje tuji otroci in aussi - to je druga tema - čeprav moram opozoriti, da je kar nekaj aussijev v Sloveniji stalnih obiskovalcev otrok v vrtcih , na taborih...
Da ne govorim o vseh terapevtskih psih izšolanih za to delo v tujini

Moje mnenje na temo je : vse je odvisno od časa , volje in primernosti posamezne družine.
Seveda ob upoštevanju dejstva, da, kot itak že (upam ) vsi vem(j)o aussie rabi dobro socializacijo .Ostale značilnosti pa tudi poznamo. In itak vsak pes zahteva v prvem letu ogromno vzgoje, aktivni psi pa še dovolj zaposlitve v nadaljnjem življenju.

Pri nas imamo dve punčki, ki prihajta za weekende skoraj dve leti in skoraj eno leto stari - in psa, ki  sta živela pred njima tukaj - ni problema in psičko, ki je mlajša - ta ima pa sploh izreden občutek in ne skače vanju ali kaj drugega.
Edino naspidirana Missy je malo drugačna -  - ampak zato, ker je precej glasna in punčki tega nista navajeni.

To so moje izkušnje in opažanja..na teh izkušnjah tudi oddjam mladiče.

lp

[ninci]

Jaz sem vprašanje postavila ravno iz razloga, da vas je tule nekaj lastnikov avstralcev, ki ste recimo moje starosti (+/- leto), ki boste najbrž nekoč imeli otroke (vsaj nekateri) in imate doma avstralce. Torej kaj v primeru, da otrok pride za psom? Ali je sedaj dokler imate avstralca o otrocih "prepovedano" razmišljat, ker to ne gre skupaj, ali bi psa oddali, ali pač mislite, da pa to le ni tak problem? In ali je problem, kot je mislim, da omenila Blumina samo mlad avstralec in majhen otrok, pa bi šel bolj skupaj odrasel avstralec majhen otrok ali...? To, ko otrok pride na obisk ali živi s psom 24ur na dan je pa pomoje nekaj drugega.
Recimo ko je prišla Ginny na obisk, je bil problem na začetku, ker ni čisto vedela kaj bi Tisa rada od nje - daleč od skakanja in grizenja ampak samo umikanje. Ko jo je pa Tisa začela futrat z briketki in metat žogice pa ni bilo nobenega problema več.

[Lilit]

Če gre za otroke, ki so vzgojeni v ljubečem odnosu do narave in imajo starši čas za oboje - psa in otroke,-  potem DA.
Zato bi bilo umestnejše vprašanje : katera družina z otroki je prijazno okolje za psa???

To je po mojem bistveno. Vse ostalo je pol stvar organizacije...

[martina.o]

ninci -
 jaz ne vidim razlike tukaj v primerljivi pasmi.. zakaj bi bil aussie drugačen?'

[sirtaki]

Hehehe dobra si Ninci s tem vprašajem, o prepovedanem razmišljanju o otrocih dokler imamo aussieja
Ne vem za ostale, ampak jaz vsekakor, vsakič ko dobim vprašanje kdaj bomo kaj zibali, odgovorim točno to...dokler je Urch pri hiši ni šans...malo za šalo malo zares  .

No pa nazaj na resno razmišljanje. Zakaj bi bil aussie kakorkoli drugačen od ostalih pri tej problematiki...v bistvu je Martina lepo obrnila vprašanje...katere družine so primerne za aussieje. Tiste z veliko časa in vzgojenimi otroki? No ponavadi so to družine, ki imajo dovolj denarja, da dela samo en od staršev in hkrati pa imajo že dolgoletne izkušnje s psi, torej znajo otrokom predstaviti pravilen odnos že od vsega začetka... Pa tudi to ni garancija, v določenem starostnem obdobju so otroci taki, da vlečejo, ščipajo, sprobavajo kje so meje itd. Takrat ni garancije za nobeno pasmo.

[cowgirl]

Jaz sem vprašanje postavila ravno iz razloga, da vas je tule nekaj lastnikov avstralcev, ki ste recimo moje starosti (+/- leto), ki boste najbrž nekoč imeli otroke (vsaj nekateri) in imate doma avstralce. Torej kaj v primeru, da otrok pride za psom? Ali je sedaj dokler imate avstralca o otrocih "prepovedano" razmišljat, ker to ne gre skupaj, ali bi psa oddali, ali pač mislite, da pa to le ni tak problem? In ali je problem, kot je mislim, da omenila Blumina samo mlad avstralec in majhen otrok, pa bi šel bolj skupaj odrasel avstralec majhen otrok ali...? To, ko otrok pride na obisk ali živi s psom 24ur na dan je pa pomoje nekaj drugega.

UAU kakšna debata je tole ratala. 

Moje vprašanje je bilo če je aussie primeren pes za družino, ker me veliko kolegov sprašuje, kje se da dobit mladiče aussijev in da bi ga imeli. Poznajo nas in naše pse... Jaz bi jim raje predlagala kašno bolj umirjeno pasmo. Kot ste že sami pogruntali. 

Kar je pa napisala ninci pa bomo probali mi v praksi... od avgusta naprej bomo izvajali ta poskus. 
Za Urmasa ta poskus ne bo problem, kot sem že napisala, za Tano pa. Ne mara otrok. Smatra jih kot manjvredne pse.  Morajo biti podrejeni in najraje bi videla, da se obnašajo kot psi... Če ji hoče vzet otrok (ki še ne govori) palčko izpred nosa ga sune, kot bi sunila ali celo ugriznila drugega psa. Če se ji približajo se umakne, če se ne more umaknit kaže zobe. Če še to ni dovolj začne renčat... za nadaljne izražanje pa nočem vedet.
Mi bomo itak ostali (kot sva že dosedaj) pasjeljubci, in bomo živeli skupaj s psi na kavču, v naravi, v hribih itd... za to ni dvoma. Vendar pa kaj bomo naredili, če se Tana ne bo navadila malčka...  o tem sploh nočem premišljevat. Mogoče je ena varianta, da jo bomo imeli malo bolj ločeno od otroka... ali otroka ločenega od Tane     .... Oddat mojo Tano... ne vem, če bi to sploh pomislila... Upam, da bo uvidela da otrok ni naobisku in da je njen kolega. Ampak Tana tudi ni več rosno mlada za take navade... Upajmo in stiskalmo tačke in pestke.

[KARMEN]

Če sem prav razumela, čestitam  !!!!!!!! Če ne boš imela druge rešitve za Tano, se priporočam za začasno posvojitev, če boš le uspela poskrbeti vsaj za hrano in veterinarsko oskrbo, ker bi mi drugače šlo malo na tesno (že sedaj mi včasih gre  ). Pri nas je dovolj prostora, pa tudi Biba žal ne bo več dolgo, očitno se ji je huda bolezen ponovila le dva meseca po operaciji  . Življenje je včasih kruto  !

[martina.o]

Cowgirl - jaz sem pa prepričana, da ne bo problema- seveda boš poskušala nameniti Tani ravno toliko pozornosti, kot jo ima sedaj.
kar ne bo problem.. porodniška, časa na pretek..
In Tana bo dojenčka vzela za svoje krdelo..

Moj  Mo je v Švici in živi z družino, k iima 3 letnega aussija, potem punčko staro eno leto in >MO je prišel v družino decembra.
Evelyn je sicer zelo odločna mlada ženska, ki pošlihta psa, otroka ( in moža)
Nobenih problemov nima.. ne hodi pa v službo   in ima dovolj časa. Ne psa med seboj ne nobeden od psov do otroka nimajo problemov..

[babsy_ka]

cowgirl... se mi je zdelo, da sem te zasledila na drugem forumu.... Čestitke!
Sicer pa od drugega meseca naprej lahko pripelješ Tano k meni na uvajanje... 

Kar se pa teme tiče, jaz sem bila ravno v tej dilemi, ampak so me potem še drugi dejavniki prepričali da ni še pravi čas za avstralčka. sicer imam doma že 3-letnega ZP, ki je res zlat ampak včasih mi je že ta kar preveč naporen, si sploh ne predstavljam kako bi bilo z aussijem... No mogoče čez par let...

[kala,runo,bella]

  cowgirl čestitke , Tana prav gotovo ne bo imela nič proti   

[Dominika]

Cowgirl jaz verjamem, da ti bo uspelo. Je pa res, da si  včasih presenečen. Nama se je zgodilo do sedaj enkrat, da je bobaje zarenčal na maksa in sicer smo bili na katarinci, bilo je polno psov, otrok, pes je bil pripet in maks je hodil k njemu in okoli njega. Pa sva ga umikala (otroka) a enoletniku težko kaj dopoveš. No in v enem tistem trenutku je pes zarenčal. Sva se spogledala, vstala in šla. Oba sva bila čisto šokirana in potem sva se pogovarjala, da je šlo očitno za en nesrečen splet okoliščin,da sva bila tudi midva kriva, ker sva ga dala ležat v tistem kravalu, pes ima zdravstvene težave in je verjetno zaradi tega manj toleranten in hitreje utrujen... v glavnem mi je bilo grozno. Ker sem v tistem trenutku dojela, da ne glede na to kako je vzgojen pes, koliko se dela z njim, je treba biti zelo previden ko imaš otroka. Ker resnično lahko v enem slabem trenutku pride do kratkega stika. No tisti trenutek sem analizirala en mesec in vsakič dobila kepo v želodcu. Od takrat se ni ponovilo in tudi Bobaje ne kaže nobenih znakov netolerance maksa. A dvom ostaja. Kako bo pa Moon ko bo prišel v puberteto, pa povem. Zaenkrat še ne ščipa in grize.

Glede ostalih psov je pa tako, da ima vsak svoj karakter in svoje slabe in dobre lastnosti. Pes s katerim se ne ukvarjamo postane samosvoj, potem pa karkoli že je. Sama sem imela kraševko, ko sta bili C in J majhni, pa ni bilo nikoli nobenih težav. Pa je bila psica stara eno leto, ko sem rodila prvič. Res pa je, da je bila v pesjaku.
Me je pa pri psu vedno strah nečesa drugega. Da bi pes branil otroka- npr pet mulčkov se igra na ulici, pa eden udari našega, pes to vidi in gre vmes. To me pa vedno skrbi,ker sem imela podobno izkušnjo kot otrok.
Kakorkoli, gledat jih je treba   

[KARMEN]

Tudi mi smo imeli slabo izkušnjo z našo Bibo. Enkratz samkrat je zarenčala fantku, ki ga je imela zelo rada in je z njo lepo ravnal. Je še zelo majhen, vedno je samo sedel poleg nje in jo božal po glavi. Ko je dvignila zgornjo ustnico, sem bila tako šokirana, da sploh nisem vedela, kaj naj storim. fantka smo takoj umaknili. Čez nekaj časa smo ugotovili, da ima raka na mehurju. Očitno se je slabo počutila, ampak nam tega ni pokazala. drugače pa od naših psov prav ona najbolj obožuje otroke, zaradi tega je bilo presenečenje toliko večje.

[Florinca]

Tlele je pa vedno kaka fajn debata.    Tale je že ena takih. Škoda, da ni tudi pri drugih pasmah toliko zanimivega branja. 

cowgirl, čestitke.    Sem prepričana, da boste vse rešili. Tana bo na začetku taka kot jo opisuješ, ker ima zdaj premalo stika z otroci. Ko bo otrok z vami in njo 24/7, se bo pa unesla. Vsaj mislim. Bo imela dost časa privadit se do takrat, ko otrok hodil in vreščal.    Mislim, da vsak pes (ne glede na pasmo) rabi prostor, kamor se lahko umakne, ko ima vsega dovolj. In na tem prostoru se ga ne sme motit. Če se tega držijo tudi otroci, super. 

ninci, v mojem primeru imamo dva psa, ki nista vajena majhnih otrok. Flora se temu čudu umika na veliko, Bor je itak stoičen in ga nič ne moti. In slej ko prej bo h temu krdelu prišel (upam) otročiček. Pa si s tem, kaj bo, ne belim glave. Res pa je, da nimam avstralca.   

[blumina]

Jaz bi pa rada malo spomnila lastnike avstralckov, ki bodo v prihodnje v Sloveniji uporabljeni za vzrejo, da je na voljo DNA test na katarakto.
Zakaj ponovno spominjam na to, saj za ta test ze vemo? Ker je cedalje vec znanih podatkov ze za mnogo psov, ki so kar veliko plemenili po Evropi in nekateri od njih na zalost niso clear of hereditary cataract.
O testu in na hitro o dedovanju in moznih zdravstvenih tezavah tule:
http://www.aht.org.uk/genetics_hcas.html

Blumina

[blumina]

Aja, Cowgirl, CESTITKE!!!

Blumina

[Lilit]

cowgirl, cestitke!!!!

[cowgirl]

Blumina: enako!!! 


Hvala vsem! Do sedaj je bilo vse ok, brez ekstra naporov... mislim, da bom čestitke rabila po avgustu... 

[aska]

cowgirl, čestitke!!