Avstralski Ovčar [Australian Shepherd]

zoe · 3498023

martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11700 : 23 Januar 2010, 14:06:54
citat, avtor Liz Palika, zato se opravičujem za tekst v angleščini

" Aussies need to be with their people. An aussie is not a backyard dog. Aussies want to be with you as much as possible and would prefer to crawl under your skin.If you don't want a real companion dog, don't get an aussie. If you want a dog who will stay in the backyard all ( or mostly )of the time, don't buy an aussie."

Toliko o pesjaku. ( Zaradi morda 3 dni treninga)

Kar se tiče pa mraza - moji psi so 4 mesece v snegu, ko smo zunaj, sicer živijo v hiši. Nikoli niso bili bolani. Kadar so zunaj na mrazu, se gibljejo, vedno nekaj počnejo ali tekajo sem in tja.

Ni mi jasno, zakaj na treningih psi ne bi smeli biti notri. Še manj mi je jasno, da se trening ne organizira tako, da pes ne leži v snegu 3 ure ali kaj takega in potem dela 5 ali 10 minut. Potem pa spet leži v snegu.In čaka...
Vsi se na mrazu gibamo, ves čas, da nas ne zebe.


I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #11701 : 23 Januar 2010, 14:37:06
Če imaš avto blizu, potem lahko greš po psa preden si na vrsti. Če pa si na delovišču, ki je pol ure oddaljen od hiše/avta, kar skoraj vedno je, potem preprosto ne moreš imeti psa v avtu.

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11702 : 23 Januar 2010, 14:50:39
Prav... odločitev posameznika.
Mene nihče ne more prisiliti, da bi v imenu ne vem kakšnega šolanja ali ciljev, počela nekaj, kar škoduje fizičnemu ali psihičnemu stanju mojega psa ( ali celo mene)
Taka sem.

Te dni je bilo pri nas , tu v dolini -12 st, Zjutraj smo šli ven, na mraz in psi sami ogrevajo svoje telo, instiktivno. Tečejo ko zmešani. Super jih je videt. Nobenega ne zebe.

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #11703 : 23 Januar 2010, 14:55:19
Zato pa je prostovoljno :)
Odločitev posameznika je seveda tudi mnenje o tem kaj je za psa škodljivo in kaj ne.

Ravno včeraj je Chory v temi o nemški ovčarjih napisala:

Lara ima kolke D in prognoza pri letu dni je bila."Pes bo pri 5 letih skoraj gotovo hrom"
 Pa smo šli med reševalce kjer se krepijo mišice in se dela, smo hodili na dolge sprehode , vsa leta skoraj vsak dan na planine in rezultat je tu.... :P :P :P

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #11704 : 23 Januar 2010, 15:04:17
Naši psi živijo z nami v hiši, kjer imamo do 20stopinj največ. Ko so zunaj, ker lahko gredo sami ven, se ponavadi veliko igrajo, divjajo, skačejo ali pa gredo z nami na sprehod, kjer so odvezani in se s tekanjem dobro ogrejejo. Če je zunaj deževno, hladno in blatno, jih ob prihodu domov dobro obrišem, potem gredo v hišo, z nami. Če pa želijo biti na vrtu ali na balkonu, imajo veliko na pol odprto uto, kjer je debela deka, lahko tam počivajo. Sploh je ta home made uta čudovita stvar. Vsako steno se lahko sname, tako da jo kombiniraš glede na temperature. Poleti jo popolnoma odpremo in psi so kot na Maldivih  :D. Pozimi pa stene dodajamo odvisno od mraza.
V hudem mrazu (ki je pri nas redkost) nikoli ne pustim psov v mirovanju, sploh pa ne v avtu. Če pa bi jih puščala v neogretem avtu, bi jim oblekla plašček.
Morda bo kdo mnenja, da kompliciram, ampak jaz se strinjam z Martino. Pri naši hiši so psi več kot 30 let in nobeden ni nikoli bil v pesjaku ali na vrtu. Vsi so vedno živeli z nami.  

P.S. dela in krepi mišice se tudi na druge načine, ne le med reševalci  ;).



martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11705 : 23 Januar 2010, 15:27:30
Itak, karmen. Sem ugotovila, da so najbolj srečni, če imajo veliko prostora okoli hiše, čimveč stikov s svojimi ljudmi in to, da delajo domača opravila. Vse okoli hiše. Pri tebi imajo še živali.  ;D

Pred res mnogo leti v prejšnjem stoletju sem šolala svojega prvega psa  ( ne avstralca) na cukanje, vpitje sedi, poleg, prostor pa naj bi ga še na zatezni  potegnila, če ni ubogal oz naredil pričakovanega , od inštruktorja, ne mene. Tako je takrat bilo, ponekod je še danes. Meni ni šlo, sem se uprla.. pa je šlo potem tudi drugače. ;)
Če ne, pa nič
In nekatere stvari so prav jasne, da so škodljive, ure in ure v avtu, ne hvala, pa ležanje v snegu, kot sem rekla, tudi ne hvala.
Rajši doma na vrtu delamo, smo vsi srečni.

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #11706 : 23 Januar 2010, 15:58:44
Pretiravat pa ni treba :D
Če bi samo gledali na to kaj lahko psu škoduje in kaj se mu kje zgodi, potem jih lahko samo zavijemo v vato in postavimo v vitrino. Zame pa to ni kvalitetno življenje.
Pri reševanju je pač tako, da učimo sebe in pse za to, da nas bodo lahko uporabili v resnični sitaciji, kjer bo treba pomagati ljudem. Če to pomeni, da mora ubogi pes prespati nekaj noči na leto v avtu, potem pa bohpomagaj. Bodite raje veseli, da smo taki in da psi v delu uživajo 8)

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11707 : 23 Januar 2010, 16:39:27
No , spet ena napačnih interpretacij.
Ne "namen " ne posvečuje sredstev. Ne zame ne.

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #11708 : 23 Januar 2010, 16:48:41
Saj ne samo gledamo, kaj psu škoduje in kaj je za njega koristno, pa tudi v vati jih ne držimo.
Pa tudi nihče ni mnenja, da reševanje ni koristno.
Nekoristno pa je zaradi tega pustiti psa prespati v avtu, posebno v neprimernih vremenskih razmerah. Vsaj zato, če menite, da ste partnerji v delu  :P. Ta sistem me "malo" spominja na lovce  :-\.



martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11709 : 23 Januar 2010, 17:29:24
karmen točno to - partnerji. In partnerji  spoštujejo drug drugega. Boš videla, ko bosta tvoja dva starejša, česa vsega so sposobni.
Psi, zlasti naša pasma, so neskončno lojalni do svojih ljudi ; ob primernem ravnanju seveda. Sem zelo vesela, da sem to spoznala in doživela.
Ruby bi dala življenje za nas, Chip tudi za druge. Mene je itak že rešil.

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


wolfdang

  • *
    • Prispevkov: 101
    • Točke: -10
Odgovori #11710 : 23 Januar 2010, 18:07:28
http://www.mojalbum.com/vojkoskok/nero

Nekaj iz Komne, pa s turnimi smučami iz Ukanca skozi Žagarjev graben na Orlovo glavo na Voglu, pa uživancija na snegu.



blumina

  • *
    • Prispevkov: 1.413
    • Točke: 11
Odgovori #11711 : 23 Januar 2010, 18:25:26
Karmen, Martina, nekako se v vajinih postih lahko razume, da ljudje, ki delamo resevanje za pse ne poskrbimo, nam niso partnerji... kot, da bi jih vrgli v mrzel avto brez da bi poskrbeli zanje...
Halooo?
Morda je kje kaksen tak. A tu se bere, kot da Nadja, pa Dominika, pa v koncni fazi Tika, jaz... ne poskrbimo za njih kot na nase prijatelje. Nekako bi temu lahko ze rekli zalitev...
Ali res menita, da jim v avtu ne zagotovimo potrebne toplote, npr. dodobra zadekana hisica sredi avta, ovcka pod psa, ki ga greje, pod njo pa kovtri, poleg tega pa se oblekca, pred leti smo jih posebej narocali pri sivilji, sedaj se k sreci ze kupi narejene...
Kaj menite, da ne nosimo ravno zanje toplih podlog in dek na nahrbtniku, da lahko pocakajo na svoj trening na topli podlagi? v mrazu so, npr. nase puncare, spet oblecene... Ja, te podloge ne nosimo na nahrbtnikih zaradi nas, vendar zaradi psov.
In se in se je taksnih nujnih pripomockov in skrbi, da dnevi na snegu za nase pse , ki zivijo z nami v hisi ni premrzel...
In ja, te nase resevalce imamo neskoncno radi in vsaj za moje bliznje resevalce lahko zagotovo zatrdim, da za njih poskrbimo kot za prijatelje, sicer pasje... konec koncev so pretezen cas nasi hisni ljubljenci, katere smo naucili pac se malo vec.
Da boste malo lazje razumeli kaj nas zene, si poglejte tole:
http://www.boston.com/bigpicture/2010/01/haiti_six_days_later.html
Bi tudi vi radi pomagali?
Ni lepsega obcutka od trenutka, ko s psom s katerim delis zivljenje, najdes zivega ponesrecenca... pa saj ni vazno ali v kocevskih gozdovih ali pa kjerkoli po svetu. In kaj menite kdo je takrat delezen najvecjih pohval, objemov, priboljskov... Morda ne boste verjeli, vendar to so nasi psi, ne mi...

Blumina





SKY

  • *
    • Prispevkov: 2.404
    • Točke: 4
Odgovori #11712 : 23 Januar 2010, 19:10:34
Lahko rečem samo  :D :D :D :D  !!!


Lp Z.

IF IT`S NOT A BORDER COLLIE, IT`S JUST A DOG!


KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #11713 : 23 Januar 2010, 19:12:05
Tukaj nihče nikogar ne obtožuje, vsak pa ima pravico do svojega mnenja, ali ne  :-\?
Če je moje mnenje, da je zame neprimerno pustiti psa, kot svojega partnerja, pozimi prenočevati v avtu, je pač zame to neprimerno, brez olajševalnih okoliščin.
Kjer ni prostora za mojega psa, ni prostora niti zame in kdor mojih psov ne sprejme, naj ne sprejme niti mene  ;)!




kalsang

  • *
    • Prispevkov: 1.781
    • Točke: 3
Odgovori #11714 : 23 Januar 2010, 19:48:16
Vse pohvale reševalcem in njihovim psom za njihov trud in požrtvovalnost. In za odnos reševalcev do svojih psov.  :-*



lira

  • *
    • Prispevkov: 174
    • Točke: 0
Odgovori #11715 : 23 Januar 2010, 22:15:17
tudi mene je zvilo, ko smo sli 1. na pokljuko in je bilo receno, da bodo psi prespali v avtu. skoraj bi ostala doma. pa se je na koncu izkazalo, da se je njim godilo bolje kot nam. 3 psi so si delili avto, ugnezdeni v spalke, kletke pokrite z dekami za boljso izolacijo. zjutraj niso kazali nobenih znakov stresa, mraza ali cesa podobnega. mi pa smo spali v koci brez gretja. tako nas je zeblo, da nas je 7 spalo v sobi za 2, da smo z lastno toploto dovolj ogreli sobo.  jogije smo znesli na tla in se stisnili v puhaste spalke. zjutraj smo bili premrazeni.
brie je vedno z mano, ne predstavljam si, da bi zivela zunaj, se da ne bi spala ob moji postelji ne, nerada ostane sama doma, v avtu pa se pocuti varno, mislim tudi da je povezala cakanje v avtu z iskanjem, kar je najvecji zur. sem prepricana, da ji kaksna noc v avtu ne predstavlja stresa, se posebno, ce je z njo se kak pes. meni pa tudi ne vec  :) ker taki noci vedno sledi nora zabava 8)


inka

  • *
    • Prispevkov: 981
    • Točke: 0
Odgovori #11716 : 23 Januar 2010, 22:26:19
Blumina, ne se sekirat ;). Reševalci ste ZAKON!!! Vidim, da so spet mal čudne debate tukej:-\ ...
Sana in Scarlett, jst vem, da so avstralci in "avstralci" ampak na žalost je to odvisno včasih tudi malo od tega, a je sodnik vstal z desno al pa z levo nogo ;), kar je samo eden od dejavnikov subjektivnosti pri ocenjevanju - sem bila 6 let učiteljica, pa vem kako je včasih težko ocenit, človeka al pa žvau.
Jaz se s tem sploh ne obremenjujem in zato Sirtaki dobro razumem, kaj si mislila povedat (zaradi mene tvoje izjave ni treba prav nič popravljat ;)). In če se malo vrnem na naše zelo različne komentarje zmagovalnih avstralcev na zadnji razstavi - res ni bilo kakšne hude konkurence in zmagali so tisti, ki so tudi običajno najbolj všečni predvsem laikom - zelo svetli. Ker sem šla na ASHGI strani še enkrat brat razlago C.A. Sharp o problematiki preveč bele barve pri avstralcih, bi samo popravila Martino O.: veliko beline na glavi, še posebej na in okrog ušes pomeni, da je lahko pomanjkanje pigmenta tudi v notranjem ušesu (ne pa na notranji strani uhlja!), kar ima lahko za posledico, da je pes gluh ali vsaj slabše sliši na eno ali obe ušesi, še posebej na tisto bolj belo! Zdaj pa mi povejte, kdo ve, da tista psa z razstave (77... in Propwash Recon) nista gluha ali naglušna vsaj na eno uho? Ali se morda za CACIB zahteva kakšno potrdilo o sluhu? In več kot 1/3 beline na avstralcu nikakor ne more biti vzor lepote pasme ... Sharp v tej temi konkretno opozarja na probleme, ki jih ima belina. Običajni blue merle ali pa b. merle z belo (ne sivo) podlago je razlika.

Kar se tiče naših sodnikov, smo pri naši pasmi res še daleč od ideala, ki je bil prej opisan, zato jaz računam na vsaj še dva tuja sodnika, ki bosta imela možnost Tarasa ocenit (itak subjektivno) - ampak več mnenj je potrebnih, da se človek lahko približno zanese na končni vtis. Enako kot pri učiteljih, trenerjih ... ne moreš bit odvisen od mnenja enega človeka, če gre za pomembne življenjske odločitve, je isto, če je od ocene enega samega človeka (ki je po možnosti vstal takrat z levo nogo) odvisno to, ali ga boš lahko imel za vzrejo ali ne.
In če nekdo kupi psa te pasme zato, ker mu je bil tvoj pes tako všeč (predvsem po karakterju, ne po "čudoviti dlaki" ali podobno), ti je to potrditev, da ta pes je nekaj. In če nekdo drug, ki pse zelo dobro pozna, primerja karakter tvojega psa s karakterjem "psa svojega življenja", pa jih ima več, je to tudi nekaj. Ena ocena je največkrat samo splet številnih okoliščin, v katerem znanje in sposobnosti ocenjevanega ne igrajo vedno najpomembnejše vloge, še celo nasprotno, dostikrat zunanji blišč - celofan nadvlada vsebino. A to pomeni tudi, da ocenjevalec ni dovolj profesionalen.
Pa to ne leti na sodnike na lj. razstavi, kjer so pač izbrali tisto, kar so lahko glede na prijavljene pse in na njihovo znanje o pasmi ...



martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #11717 : 24 Januar 2010, 10:58:11
mene ne zanima, kje kdo spi - zaradi mene lahko vsak tudiv avtu s svojim psom na dekcah od cele črede ovc. govorila sem predvsem o urah čakanja na vrsto za trening v avtu ali na snegau za 5 minut dela. to smatram za slabo organizacijo in nesposobnost. Pa ne štejem sem GRS psov )Dominika

inka med psi, ki delajo karkoli ali se razstavljajo ali whatever in psi za vzrejo je velika razlika. Pse za uporabo za vzrejo izbirajo vzreditelji , ne sodniki taki in drugačni. Če določen plemenjak paše nekomu v vzrejni program, ga bo izbral, če le preveč ne odstopa v vseh pogledih. Kaj čmo - eni so pametni, drugi lepi, pa zdravi... nihče a ni popoln.

Gluhost pri avstralcih je daleč od tega, da bi bil to problem pasme in edino pordilo zanjo je BAER test.
Morda še podatek od leta 1999 do 2004 so bili na Nizozemskem BAER testirani vsi mladiči, ne glede na barvo. Gluhost je bila ugotovljena samo pri mladičih iz ups legla merle x merle. Tudi eden fenotip heterozygoten a v resnici genotip homozygoten. Je pa bilo kar nekaj napak pri testiranju in ponavljanja.
vir info je tudi zame ASGHI , skoraj na pamet znam. Ampak brez drugih virov v vzreji ne gre.

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.


cacy

  • *
    • Prispevkov: 3.427
    • Točke: 4
  • Bode, Lin, Arriel in Dreamy
Odgovori #11718 : 24 Januar 2010, 11:25:25
Martina.o, pod kaj pa smatraš to, da se pusti 2 avstralčka v zaprtem avtu (ok, mogoče je bilo cca 2cm odprta šipa), pri 30+ stopinjah na parkirišču na "živem" soncu, ki notri norita in lajata, se zaganjata ipd?? Lastnik pa raje gleda druge pse na razstavi?? Kaj pa je to??





Jean

  • *
    • Prispevkov: 2.324
    • Točke: 6
Odgovori #11719 : 24 Januar 2010, 13:25:36
Pri nas je tako: 4/4 avstralka je precej manj občutljiva na mraz, dež, in burjo kot npr. 1/4 avstralke Lyra, ima tudi manj težav s snegom in bolj odporne tačke/blazince. Zato ji rečem "all-weather aussie". Delavka pač. Rojena je za delo na ranču v vseh temperaturnih in vremenskih razmerah. Obenem pa bolj pazi nase kot npr. Lyra ali Bamm Bamm. Ko je utrujena, si vzame počitek (medtem ko Lyra in BB bi lovili frizbi do onemoglosti in svojemu zdravju v škodo, če bi jaz to dovolila). Ko ji je vroče, se umakne od delovišča/igrišča in si poišče senco in vodo.

Je sicer zelo navezana na svoje ljudi, obenem pa bolj samostojna kot druga dva. Oli je rada zunaj na vrtu tudi ko sem jaz v hiši, medtem ko Lyra preferira biti notri (ni rečeno v isti sobi) in Bamm Bamm je praktično neločjliv od mene, me hoče imeti skoraj ves čas v vidnem polju. Zjutraj Bamm Bamm je na istem mestu na postelji, kjer je zaspal ponoči (to se pravi, stisnjen ob mojem telesu), Lyra je tudi ponavadi nekje na postelji ampak večkrat menja položaj, Oli pa ponavadi začne spati v boksu na hodniku in potem migrira: pride ponoči na posteljo ali pod njo spat, potem vstane, gre piti, si poišče drug prostor, spet menja, itn. Zjutraj pride na posteljo me pozdraviti in prositi za it ven lulat. Spanje v avtu ponoči brez človeka ji verjetno ne bi bilo všeč, ampak zgolj zato, ker ni navajena, in ker rada menja položaj/prostor in pije ponoči, te svobode gibanja pa ne bi imela če bi bila zaprta v boksu celo noč. Mraz bi jo najmanj motil. Bolj bi jo dolgčas. Ampak na to jo bi pač navadila, če bi bilo to za naše skupno delo/dejavnosti potrebno.

Že Bamm Bamm, preden sem ga dobila od prejšnje lastnice, je bil navajen živeti v pesjaku z drugimi psi, tudi spal je tam, pa ni nič trpel zaradi tega. Če mu dam izbiro, je ob meni. Če bi moral kdaj prespati v avtu ali v pesjaku ali drvarnici ali na letalu ali kjerkoli drugje brez mene, pač bi to naredil brez komplikacij in preživel brez hudih posledic.




zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #11720 : 24 Januar 2010, 13:31:41
Kako pa se trenira in tekmuje v agilitiju? Agility tek znaša približno pol minute, reševalni izpit prve stopnje 15 minut. Ena runda reševalskega treninga za enega psa, ki je pripravljen na prvo stopnjo izpita, tudi približno 15 minut. Koliko časa pa pes na treningu teka po agility parkurju? Kolikor vem od najinih treningov ena runda traja nekaj minut, potem pa se gre pes v boks spočit in pripravit na naslednjo rundo. In tako je prav.
Pri reševanju ni prostora za individualiste in solerje. Ne moreš priti na trening, zahtevat od inštruktorja, da ti skrije 2 markerja, oddelat svoje in it domov! Tako kot drugi pomagajo tebi, tudi ti nato pomagaš njim.
Rešitev bi bila edino plačani inštruktorji in plačani markerji, ki bi bili tam samo za to, da bi lahko nekdo prišel na trening, oddelal in šel domov. Tako pa seveda ne gre.

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


inka

  • *
    • Prispevkov: 981
    • Točke: 0
Odgovori #11721 : 24 Januar 2010, 13:53:15
Jean, zanimivo si tole napisala ... Meni se zdi, da ima Taras dlako izredno odporno na vreme. Ko je še tak dež, je po eni uri zunaj komaj kaj moker. Blato se ga zelo slabo prijema, tudi sneg in led - nazadnje je imel nekaj ledenih kroglic med prsti, ko je bilo hudo sneženo in ledeno., drugje pa nič.
Mraz ga poživlja, še posebej ima rad veter! In najraje leži na svojem ležišču na balkonu (ima debelo blazino na podesti). Noter hoče le vsake toliko, da je na tekočem z dogajanjem , da poje in se malo poigra in pocrklja::). Ponoči ga damo noter, da je pod kontrolo in se prav tako kot Oli seli po stanovanju, gre piti vodo, nikoli ne spi vso noč na istem mestu (čeprav ima še eno tanjšo blazino v mirnem kotičku ob steni). Ko pa zjutraj prvi od nas vstane, takoj hoče ven na balkon, tudi ko je zunaj -10 stopinj. Mislim, da bi ga pri taki temperaturi zeblo, če bi moral spati zunaj, kljub odejam ipd. Gledano povprečno je 3/4 časa podnevi zunaj na balkonu.



Jean

  • *
    • Prispevkov: 2.324
    • Točke: 6
Odgovori #11722 : 24 Januar 2010, 14:13:30
http://www.mojalbum.com/vojkoskok/nero

Nekaj iz Komne, pa s turnimi smučami iz Ukanca skozi Žagarjev graben na Orlovo glavo na Voglu, pa uživancija na snegu.

Wolfdang, se vidi da ima Nero super življenje pri vas.  :)



inka

  • *
    • Prispevkov: 981
    • Točke: 0
Odgovori #11723 : 24 Januar 2010, 14:32:04
Pri reševanju ni prostora za individualiste in solerje. Ne moreš priti na trening, zahtevat od inštruktorja, da ti skrije 2 markerja, oddelat svoje in it domov! Tako kot drugi pomagajo tebi, tudi ti nato pomagaš njim.
Rešitev bi bila edino plačani inštruktorji in plačani markerji, ki bi bili tam samo za to, da bi lahko nekdo prišel na trening, oddelal in šel domov. Tako pa seveda ne gre.

Hi, hi, Zoe, zanimivo, če tole primerjam s treningom paše ... trener si rezervira čas samo zate (in mogoče še za enega hendlerja s psom zraven). Prideš, oddelaš svoje v dveh rundah in greš. Zato pa moraš vsakokrat plačat trenerja in ovce - zato je po mojem to najdražji pasji "šport" in res ni poceni. Lahko sicer treniraš tudi doma s svojimi ovcami (blagor tistim, ki jih imajo), ampak bolj kot pes, rabi trenerja ponavadi  hendler. Ko pa obvladaš, si pač lahko trener tudi drugim. Ampak mislim, da to ne gre hitro, vsaj ne tako, kot pri drugih športih :(.

Ko pa je seminar iz paše, je pa naporno, saj traja cel dan ali celo dva in vseh približno 10 udeležencev se mora zvrstiti pri praktičnem delu, zato je čakanje, najbolje v boksu, in vmesni sprehodi, nujno. Res pa je, da na takih seminarjih ni tako mraz kot pri vajah reševalcev pozimi in vsaj za psa malo vmesnega čakanja pomeni bolj počitek kot kaj drugega.
Da potem doma vsi dobro spijo - psi in lastniki - pa ni dvoma :D.



Bay

  • *
    • Prispevkov: 920
    • Točke: 1
  • Bay of gold
Odgovori #11724 : 24 Januar 2010, 14:59:20
Kar sem jaz pašnje videl, je čisto enako agilityju in reševnju: s psom oddelaš (5 - 10 minut), trener ti pove kaj si naredil dobro in kaj slabo in kako določene zadeve popraviti, pes gre v boks oz. na počivanje, vmes delajo drugi in potem se zadeva ponovi. Res pa je da se moreš zato najaviti.



LIZA

  • *
    • Prispevkov: 1.016
    • Točke: 10
  • Aaron
Odgovori #11725 : 24 Januar 2010, 15:04:35
Meni je pa ena ptička prišepnila, da menda dobimo novega aussija v Slovenijo...Modrega merle samčka s Češke. Morda kdo ve kaj več?


wolfdang

  • *
    • Prispevkov: 101
    • Točke: -10
Odgovori #11726 : 24 Januar 2010, 15:38:22
Jean hvala. Sicer ima pa Nero tudi svoje muhe. To pa je popadljivost do psov (pa ne vseh), predvsem večjih, pa borderjev ne mara, odkar ga je eden napadel. Tudi divjačina je njegova slaba stran. Za mačke, ovce, koze, krave ipd pa se sploh ne zmeni. Tako da v gozdu brez vrvice skoraj ne gre. Po posvetu z veterinarji (Čopova, Ravnik Urška iz Klinike v Lj.) razmišljam o kastraciji, saj naj bi se mu značaj po vsej verjetnosti umiril. Pa tudi na starost naj ne bi imel problemov z prostato, saj pes ni bil še nikoli uporabljen za paritev, pa po vsej verjetnosti tudi ne bo, kljub temu, da ima odlično oceno, pa druge naslove. Ene pač moti dlaka na hrbtu (rahlo kodrasta), čeprav mi je sodnica na eni razstavi dejala, da je dlaka kvalitetna, in njegove kodravosti niti omenila ni, je pa presvetle oči???.
Glede lavinskih tečajev je pa tako: vsak tečajnik mora pač poskrbeti za svojega psa. Vsaj ko sem bil sam vodnik, kar nekaj reševalnih psov pri GRS, od nemške ovčarke, labradorke (oba sta bila v moji lasti), pa nemškega ovčarja in dveh Rottweilerje (slednji trije so bili last policije), ni bilo nikoli problemov z mrazom, čeprav se je največkrat delalo v slabih razmerah, od sneženja, nizkih temperatur, nočnih vaj ipd. Psu se naredi luknja, ali pa iglu v snegu, pa Almaflex na tla, kakšne veje rušja, deka..., marsikateri pes je takoj po delu na plazu sam odšel na svoje mesto, kjer je bil tudi nahrbtnik vodnika, se tam vlegel saj je imel tam zavetje in čakal, kdaj bo spet delal na plazu. Marsikateri pes je tam počakal neprivezan.  Pa sem se udeleževal tečajev vse od 1979 leta pa do 2001. Trenutno mi čas tega več ne dopušča ( dva službena psa, pa Nero), delo v Ljubljani, tako da lavine pridejo na vrsto spet pozneje.
Sam sem se včasih tudi udeleževal raznih razstav po Sloveniji, in kaj vse vidiš tam: razstave na odprtem, sredi vročine, marsikak pes privezan ali zaprt v transportnem boksu (lastnik pa za šankom), za tistih njegovih pet minut v ringu, da na množico ljudi, ropot, uporabo raznih sprejev, pudrov in drugega niti ne pomislimo.



Zarja

  • Gost
Odgovori #11727 : 24 Januar 2010, 15:42:36
@Wolfdang (in ostali, ki imate izkušnje s tem): kako pa se obnesejo vaši psi kot spremljevalci pri smuki? Tečejo lepo zraven, vas morda pasejo? (glede na to, da so ovčarji) Ali je to spet pač stvar navade? Kako je pri tem s sklepi? Sprašujem zato, ker bi rada našega (sicer borderja) kdaj vzela zraven tudi na tak izlet, pa me zanima kako pri vas to funkcionira. :)



wolfdang

  • *
    • Prispevkov: 101
    • Točke: -10
Odgovori #11728 : 24 Januar 2010, 16:00:23
Težko reči, z Nerotom ni problema, saj teče lepo na distanci  ob meni. Na smučiščih smučam od robu smučišča, drugi smučarji ga ne zanimajo. Seveda hitrost prilagodiš psu, vseeno pa moraš paziti da ne bi s smučmi poškodoval psa, vseeno pa prva pomoč mora biti vedno v nahrbtiku,saj nikolu ne veš, kdo jo potrebuje, pes, ti sam ali kdo drugi. Psi naj sami ne bi tekali po smučiščih (prekršek), samo če je pes vzgojen, mislim da ni problema. Kako pa bi se border obnesel, je pa težko reči, pes se od psa razlikuje. Eni imajo večji pašni nagon, eni manjši, poznam eno trobarvno borderko iz Bleda, katera večkrat teče ob vodniku neprivezana, pa jo ne zanimajo ne ljudje, ne živaji, ne avtomobili ipd. 
LP



Jean

  • *
    • Prispevkov: 2.324
    • Točke: 6
Odgovori #11729 : 24 Januar 2010, 16:57:52
Tega borderja, ki je napadel Nerota, mislim da poznam. To ni bil njegov prvi ne zadnji pretep s samcem. Koliko bi pomagala kastracija k zmanjšanju popadljivosti bi mogoče Lilit znala povedati, v primeru njenega Grina.

No saj vsak pes ima svoje muhe. Važno, da se lastnik tega zaveda za vsakega svojega psa in ima temu primeren pristop do vsakega. Oli moram imeti ves čas pod kontrolo na sprehodih, medtem ko Lyri in Bamm Bammu lahko popolnoma zaupam, da ne bosta delala neumnosti. Čeprav pri Lyri je bilo pa obdobje, ko je reagirala precej histerično in neprimerno na določene stvari/ljudi/živali (pasla je avtomobile, hotela je napadati natakarja, ki mi je prinesel kavico, lajala je nekontrolirano na konja, ki smo ga srečali v Švici na poti iz Amerike v Slovenijo, in ga hotela tudi ugrizniti, v hribih se je včasih neprevidljivo prestrašila in postala posledično napadalna, če je videla planinca s "čudnim" nahrbtnikom in/ali če je hodil s palicami, pasla je otroke, napadla je čevlje ki so bile črne z vezalkami...). Ampak zdaj je čisto vredu ko nekam gremo. Samo drugi psi ne smejo prestopiti mejo v njen osebni prostor. Takrat hitro in hudo reagira. In jo moram doma nadzorovati, ker rata netolerantna do drugih dveh in vsako toliko ju grdo napada, brez provokacije.

Moji psi bi ziher prej trpeli kot uživali na razstavi, zame tudi bi bilo to neka vrsta mučenja.  ;) Na športni priredtivi (frisbee, agility) pa se vsi zelo zabavamo, in to cel dan, ne samo tistih par minut med nastopom, ker gremo večkrat vmes na sprehode, ali pa lepo počivamo in se sprostimo po fizičnem naporu. Za moj pojm ima delovni/športni pes precej bolj kvalitetno življenje, sploh ko gre za delovno pasmo (avstralski ovčar, border collie, hrvaški ovčar, kraški ovčar, chodsky pes, beligjici itn) kot pes, ki ga ima nekdo samo za razstavljanje, ampak verjetno je tudi odvisno od tega, kakšen odnos ima lastnik do svojega psa in koliko lastnik sam uživa pri teh dejavnostih.