Če se mu tako "strže", da te ne vidi in ne sliši je brezveze silit vanj. Ker pa ti verjetno tako stanje ni všeč, ga je treba prekinit tako, da ga umakneš od motnje tako daleč, da ni več moteče, počakaš, da se umiri in takrat, če je možnost delaš na pozornosti. V naprej pa pač postopoma zmanjšuješ razdaljo.
Pozornost in moč zbranosti bosta lahko zgradila le počasi in postopno. Mladi psi imajo pa sploh probleme z nadzorovanjem svojih nagonov, če se jih primerja z odraslimi. Povezano je seveda s samo koncentracijo.
Način preusmeritve je pa najbolj odvisen od tega kaj vama kot timu najbolj leži in kaj hočeš doseči - kakšen cilj imaš. Preusmeritev s pomočjo hrane je lažja a načeloma počasnejša, preko plena lahko dokaj hitro preusmeriš nase, ker gre za bolj ali manj enak nagon zaradi katerega se psihira, ampak je treba igro obvladat v nulo (kar ni lahko, večina ljudi se niti po letih dela ne zna prav igrat, oz. je igra pomankljiva) in pa žal marsikdaj jo je nemogoče izvesti tako, kot bi se jo moralo zaradi zunanjih okoliščin. Plus to, da pes v tem primeru ne bo umirjen, ampak še vedno z visoko stopnjo energije. Kontrola nad tako energijo pa tako ali drugače pride z leti. Ne glede na kaj in kako je pa ključno postopno približevanje.
...na hitro...
Glede na navedeno bi sama delala s pomočjo hrane, postopoma se približevala in prešla na koncu tudi v sprostitveno igro, ko bi se že oddaljila od motnje. Postopoma je mišljeno tako v metrih kot v času. Pred in pol bi bil pa lepo odmaknjen ali v avtu ali kje drugje v senčki v boksu (nekje kjer bi mel tako ali drugače mir). Moraš pa pazit, da se ne približuješ preveč, da ne pade v popolno histerijo, ker takrat itak ne moreš kaj dosti.
Več je manj
Sicer se pa veliko psom meša, ko gledajo kolege ko delajo, oni pa takrat ne smejo
Nekateri si pomagajo tako, da imajo psa v boksu in ga pokrijejo, da ne more gledat, eni se s tem sprijaznijo, eni mislijo, da je to super...
+1