Živjo, Will Smith,
samec je lahko precej različno težek glede na konstitucijo - moj Taras je recimo velik, ampak bolj lahkih kosti in ima pri višini 57 cm 23 kg. Pri enem letu je imel samo 21 kg vse do 3. leta, čeprav je zrasel do končne plečne višine že pri 7-8 mesecih.
Nekaj ima pri tem gotovo genetika, mislim pa, da precej tudi prehrana. S tem mislim kuhano ali surovo hrano ali pa tip briketirane hrane.
Glede na moje izkušnje avstralci potrebujejo kar precej bogato, kalorično hrano, saj so vendarle po izvoru delovni psi, in čeprav ne porabijo vsak dan enako veliko, so nagnjeni k zelo aktivnemu življenju, seveda odvisno od lastnikov.
Moj npr. v vseh aktivnostih zelo uživa. Dokler je pes mlad, sploh porabi več energije, ko pa je starejši, rabi nekoliko manj energetsko bogato hrano, pa vendar dovolj potrebnih hranil. In vemo, da si tudi človek pridobi zalogo mišične in kostne mase že v mladosti, tam do 25 leta, s športno aktivnostjo. Kasneje pa jo samo še izgublja. Podobno je pri psih po 3., 4. letu.
Ne bogato v smislu ogljikovih hidratov, ampak bolj beljakovin, vitaminov, mineralov, prebavnih encimov ... Mi smo našemu, poleg občasno kuhane hrane, izbrali bolj proteinsko bogate brikete ameriške ali nemške proizvodnje, preprosto zato, ker ima po njih bolj normalno prebavo. ( Canidae, Platinum ...).