Sana pravilno razmišljaš, doseči moramo da aussie dela z nami kot partner. Ampak po drugi strani pa težko to dosečt, če se obe strani ne spoštujeta
Dvigovanje glasu se ni nikoli čisto zares obrestovalo razen v kaki situacijah, ko se pes dejansko obnaša ignorantsko in je treba to vedenje v sekundi prekiniti. Zelo pa pomaga samo močnejši avtoritativni glas. Ravno toliko, da se pes zave, da nas bo vseeno treba upoštevati.
No ena od taktik, ki pravzaprav edina čisto zares deluje pri teh naših žvercah je doslednost. Torej recimo psu rečemo poleg...nikakor ni dopustno, da 3metre kasneje hodi že 10cm pred nami ali bolj stran. Če korigiramo takoj, nas čaka morda 10 takih poskusov preden se bo "vdal", če pustimo, ga bomo imeli čez 10metrov že na nategnjeni vrvici ali no vseprejdrugje kt pa na poleg položaju
Ali ukaz sedi...naša mrcina se morda odloči, da bo pa raje lažel...nope, ni šans, sedet mora in pika. Tudi če mi v vmesnem času kofetkamo
Vseeno...dokler mu ne damo sprostitvene komande ali druge, ma da nas uboga.
Le tako si pridobimo njegovo spoštovanje in partnersko sodelovanje.
Enako z ostalimi ukazi/zahtevami. Če vemo, da naš aussie točno ve kaj hočemo od njega in se jasno ne počuti ravno komot s to našo zahtevo, potem moramo na vsak način doseči to in pika. Ni prostora za kompromise ali podobno.
Konec koncev smo v urbanem okolju in aussie je pes, ki bi veliko raje preživljal svoj čas spuščen na kakih prostranih terenih. A to ne gre na žalost.
Lej recimo primer, ko delajo aussieji tisto za kar so bili vzrejeni...npr. govedo. Imeti mora seveda veliiiko samostojnosti in poguma, a hkrati mora dobro sodelovat z lastnikom, če noče pokasirati kako brco ali stampedo itd.
Če ti psi, ki delajo s čredo, ne bi imeli poštimano kdo je šefe, potem bi vse skupaj zgledalo precej katastrofalno se strinjaš?
Če prenesemo v današnji čas: recimo agility, šport ki zahteva sodelovanje obeh, psa in vodnika. Kam bi pa prišli, če se naš kuža odloči, da nas ne sliši, ker mu je nekaj bolj všeč?
Ali pa še bolj nedopustno, da se nekje vmes ustavi in začne vohati ali celo najde kaj zanimivega izven parkurja?
Sej priznam zgleda zelo prisrčno a hkrati zelo vprašljivo kdo je komu gospodar...posebno ko vidiš človečka, ki nemočno skače in laufa da bi pritegnil pozornost kužata
In še in še je takih primerov. Ponavadi je vzrok v temu, da nismo spoštovali pravila doslednosti in potem se njegovo testiranje meja samo stopnjuje do te faze, da celo postane neobvladljiv
+1