Ok dejmo eno poljudoznanstven prispevek na temo agilitya in psov (ne samo aussiejev) napisat...mislim, da si lahko privoščim kako tako javno blamiranje po 10-letnem tekmovalnem stažu in že 3. psu v tem športu (pa ene par takim, ki sem jih pomagala učit)
Bo malo daljši prispevek, zato si pojdite lepo po kakšn kofi al pa čajček, če je treba celo sprintajte pisanje in ga uporabite za WC branje ali za lahko noč...
Cone. Nope nobenmu psu ni čisto jasno KJE se mora ustaviti. Kako le, zanj je vse skupaj navzdol ali navzgor usmerjena malo manj ali malo bolj široka deska. Prav tako je dokazano, da tudi to, da je cona različno pobarvana, ne pomaga kaj prida.
Lotimo se najprej
najtežjih, izstopnih con 
Junija, ko je imela seminar finka Mia, nam je to lepo dokazala...zahtevala je, da se postavimo tako, da imamo isti zorni kot kot pes, ko prihaja na spuščajoči del conske ovire. In kaj smo videli? Ja nič takega, kar bi nam dalo vedeti, kje se ustavit. Pa smo stali pri miru! Kako mora to šele zgledati v polnem šusu s koncentracijo predvsem na temu, da ne odgrmiš dol...verjetno tko nekako kot vožnja pri 200+, ko se "cesta oži pred nosom"
Ok uglavnem, psu je torej treba nekako dopovedat kje se ustavit:
1. Seveda to ni težko pri tistih, s katerimi mirne druše držimo tempo in tečemo
"side by side". Tam se pač ti ustaviš, kuža pa recimo tudi obvlada kako komando za ustavljanje. Ali pa mu pokažemo (seveda njihova logika ne deluje v stilu "a tukiiiii se moram ustavt" ampak bolj "kaži kaži kaj imaš, kaj mi daš").
Torej zadeva popolnoma nezakomplicirana, ne rabi kake posebne metode učenja...edino ja upajmo, da pes na začne preskakovat podstavljene roke
2. Malo večji problem postanejo psi,
ki nas puščajo zadaj in se ne ubadajo preveč z nami in našo zasopihanostjo. Tle nam kazanje z roko nau prav nič pomagalo, saj preden mi prilaufamo do cone, je psiček ponavadi lih v največjem zaletu pred odskokom. Kaj torej lahko naredimo? Ali ga imamo tako perfektno naučenega komando ustavljanje, da se samo zaderemo (ne glede kje smo in če zberemo dovolj sape) karkolipačže, in doživimo smojenje pasjih blazinc in končno stop, ali pa psu enostavno zadevo olajšamo do te mere, da mu damo oprijemljivo točko, kjer se mora ustaviti.
Vidite kam pes taco moli?
Torej če uporabimo
prvo metodo, torej ustavljanje na komando, se soočimo s kar nekaj vprašanji:
1. ali naš pes RES obvlada ustavljanje na besedo ne glede na njegovo hitrost gibanja in našo pozicijo (recimo primer, pes ima "izreden šus" sej veste ko vam leti za kako mačko ali podobno, vi pa ste ali daleč za njim ali nekje diagnonalno ali pa celo pred njim)?
2. če ga že imate res tako naučenega, da se ustavi ko to zahtevate, kdaj je pravi "tajming" torej kdaj zahtevat ustavljanje, da se bo pes ustavil točno na coni (še noben pes se ne ustavi točno isti moment ko se zaderete komando-pa že ta zavzame vsaj 1 sekundo, hitrost psa v agiju pa je nekje 3-4m/s)?
3. recimo, da vas naprej od conske ovire pričakuje "naprej" linija skokov in tunelov s kar nekaj motečimi ovircami levo in desno, ki bodo seveda pritegnili psa, posebi če teče daleč pred vami....ali ga imate naučenega ustavljanja na komando tudi če vi tečete na coni pred njim in se ne ustavljate ali ozirate (ker greste seveda "zavarovat" se pred diskanjem)?
No naj priznam, jaz uporabljam to zgornjo varianto con, saj mi nekako vedno rata biti na coni dost hkrati kot psu (Tax itak ve na srečo že da navzdol ne pomen nič dobrga pa preventivno bremza), sem pa doživela že kar nekaj diskov na račun 3. vprašanja in je vedno loterija kak se bodo cone izšle
Ampak pri naslednjem psu se ne grem več tega, če ne druzga zato, ker je zgubljeni čas, ko se pes ustavlja in ustavi in ponovno štarta absolutno "nepotrebno izgubljanje časa", kar v tem športu ni zaželjeno...
Torej katera metoda potlej? Ja tadruga ane. Ko daš psu oprijemljivo točko kje se ustaviti.
Američani in ostali so zato razvili 2 varianti,
2on2off in pa 4on4off. Verjetno ste že kaj prebirali o teh dveh zadevah, če ne pa hitra osvežitev:
2on2off - pes se ustavi takrat, ko ima obe zadnji nogi še na oviri, obe prednji pa na tleh, pri 4on4off pa je situacija povezana s 4 nogami se razume
Kaj je tu oprijemljiva točka psu za ustavljanje? Dejstvo, da ko s prvima dvema nogama ali z vsemi štirimi, pride na drugo podlago kot je tista na oviri. Pes to čuti se razume. In da bi to dosegel, mora iti čez cono, s tem da se ne obremenjujeta ne ti ne pes, ker vesta kje se ustavlja.
Kako se ti2 metodi uči malo poguglajte, so krasni prispevki, večinoma pa se dela s klikanjem ali vsaj targetingom. Veliko vlogo igra tudi hrana, ki jo pes dobi za uspešno bremzanje. Eni učijo tudi s t.i. backchainingom.
Zakaj je ta metoda poleg tega, da pes točno razume kje se ustaviti še dobra? Ker smo lahka mi, kot počasni dvonožniki, KJERKOLI v parkurju, ne glede ali psa gledamo ali ne...saj točno vemo, da se bo pes ustavil in cona narejena.
Če se tle vrnem na zgoraj opisani seminar od Mie...pri gledanju navzdol smo videli točno to...eno čisto enako desko in nato nekaj drugega tam spodaj bolj naravnost...
Aja pa še nekaj...od teh metod povezanimi s tacami gor ali dol, je samo korak do t.i. letečih con...torej da pes dejansko ne izgublja časa v ustavljanju...česar ne bomo dosegli pri tisti metodi z ustavljanjem na komando, saj bi to potemtakem pomenilo, da se pes na komando ne ustavi se razume (upam da veste kaj mislim).
Ok pa še
cone navzgor. Tle jaz na žalost nisem nek expert, ker nikoli nisem imela z nobenim psom res res reeees hude težave z vstopnimi conami. No vsaj za palisado lahko to trdim, ker pač vedno priletijo nanjo. Ampak to mislim, da uspejo vsi psi, ki taka mala ščeneta kot naša (torej nekje do 57cm), ker imajo pač tak korak.
Problem spet ratajo vstopne cone na most in gugalnico, ki sta bolj položni in definitivno krajši od galopskega skoka kužata. Tu sem vsaj jaz prevzela metodo 2x svetovne prvakinje Christine iz Francije, in sicer da psu "zamenjaš korak" pred tako vstopno cono in je ne more zgrešiti.
Kako to zgleda? Ko pes šiba na cono, se malo prej zaderem "pazi" in pes zamenja korak in posledica bo vsaj ena taca na conskem delu. Seveda je tudi tu pomemben tajming, saj če smo prepozni, bo kuža spet v zraku. Pri meni deluje trening trening trening...mene, ne psa, da se razumemo...tj kdaj je taprav tajming pri hitrosti psa za "motenje in menjanje" koraka.
Moram reči, da z mostom sem že kar "poštimana", z gungo pa nit ne, ker "pozabim" na menjanje koraka...temu se reče, da je treba mal večkrat trenirat gungo tudi (ko vidim most avtomatski pazim, pri gungi pa opažam da ne).
Aja mogoče še ena izstopna cona za obdelat:
gugalnica. Ne, niti pod razno se ne lotevat 2on2off ali 4on4off. Se bo kar hitro zgodilo, da bo pes doživel kak udarc od spodaj. Torej tle je pa izhodiščna točka, da psa naučimo, da gre lahko dol šele, ko je gugalnica treščla ob tla.
Zato je fajn met kako specifično komando za tovrstno oviro, da pes točno ve njene specifike, torej da se mora ustavt ker se mora najprej zagungat pa treščt na tla preden gre lahka dalje...ponavadi efetkivno gunganje in najhitrejši štart z ovire dalje povzroči lih ustavljanje na coni se razume (psi to dojamejo sami od sebe po treningu, treningu in še več treninga).
Ne niti te metode ne prakticiram, vsaj s Tax ne, ker je njej vseeno ali se katapultira ali se odbije z gunge itd. Pač ni bila učena na pravilen način, potrpežljivost njena je tudi na psu, korigirat in it od začetka pa se mi ne da priznam. Zato pač centram na pravočasno ustavljanje na komando (to še gre ker ve da se gunga zadeva), cono dostkrat tudi trešči z vsaj eno taco, ampak mi2 ponavadi KT nabirava lih pri vstopni in končnem katapultiranju s cone v luft
Z Urchem je malo lažje, ker je zaenkrat bolj poslušen pri ustavljanjih kot Tax (čeprav je včeraj se 2x katapultiral z gunge že
Hja ok ekola vam mini skripto o agiju in conah...veselo branje
ps: da ne bi kdo pomislil učit cone enako kot medium ali small pse. Samo imejte v glavi, da imajo ti pikci tudi za več kot polovico krajši galopski skok in je za njih dolžina cone že mali maraton