Tema: Avstralski Ovčar [Australian Shepherd]

[rina]

Ta psička iz JH je stala pred mano v vrsti. Ušesa so se ji postavila pokonci samo kadar je pogledala gor, drugače pa ne.

[martina.o]

Joj kaj sem jaz našla..

To je prvo aussie srečanje okt 03
od leve:Blum, Nemo, Tana, en američan, Tax, Urban, Chip Ruby

PS rečem, da ima Ruby sigurno zeeelo lepa ušesa, ampak kadar piha veter vanje ali če hitro teče jih ima v "prick " pozi
Če so ušesa po standardu, je ok, ne Važno je da so zdravi, pa dober temperament..
Itak ima vsak drug okus.. hvala bogu...

[Lilit]

Glede na to, da je ta psicka v Portorozu se imela prick usesa. Je mozno, da so se ji povesila zaradi lepljenja, ali je to fazo enostavno "prerasla"?

[Tika]

Hehe Martina. Kako nas je bilo malo...

Tika pravi, da njeno mehko lezisce ze ni tako dobro kot tale njena nova pogruntavscina  Izgleda zelo udobno

[martina.o]

Lilit
saj ni rečeno, da je imela prick ušesa, nekateri preventivno lepijo ( tudi rose ) ušesa
Saj je takrat imela zalepljena ušesa bila je stara 6 mesecev v portorožu ( DOB 13.12.05).
Aja, mogoče si ti vidla, kakšna so bila, ko jih je morala odlepit..
Ampak se mi zdi brez veze, da bi lepili prick, imajo na voljo dosti psov in sigurno je bila kupljena za vzrejo.. to se podeduje.. mislim, da so lepili kar tako, da so dol položena..

[Lilit]

Nisem jih videla, smo pa o tem pol pisali na forumu.

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,9230.1245.html

[andreja]

No odgovor zakaj se to pojavlja...
Ker vsi že preventivno lepijo ušesa mladičkom... To se deduje... Nekateri sigurno ne povejo, da so lepili in tu je rezultat.

Jaz raje vidim, da stojijo čisto gor, kot da bi kaj zalepla.
Se prav spomnim, kako je boga zatulila, ko so ji odlepli ušesa. So pa pol stala bolj gor kot pa dol.

Rose so pa itak najlepša

Zlatoprinašalska ušesa so pa sigurno večji "problem" od pokončnih ušes. Čeprav bi bilo bolj pomembno po moje gledat na določene  težke konstitucije in tono dlake.

Če pes ne dela saltov v ringu, še ne pomeni, da jih ne dela doma ali na delu, ki mu je všeč.
Problem, ki ga videvam po razstavah so psi, ki so cele dneve v boksu nekje daleč od hiše, kot kaka farma, katerih življenje se vrti okrog razstav, ko pa pridejo iz ringa pa dobijo zatezno na šice gor...

Tega pa res ne bom nikoli pozabla. Se mi vse te polemike o milimetrih in ušesih takoj zdijo zamalo, čeprav so iz vidika pasme tudi pomembni.

[andreja]

To z glavo, sem izkoristla Bluminino povezavo in raje preverla še enkrat. Glava je daleč od tipične...

Kako, da ne bomo nič rekli čez kakega sodnika  

[martina.o]

A naj za srečanje sporočim tudi Bukijevim? Ko je blizu njih..
Saj se bodo sami odločili, če je to prehudo zanje, a ne?
lp

[andreja]

Kako, da ne bomo nič rekli čez kakega sodnika  

Sicer pa je lažje malo težit, kot pa bit na njihovem mestu. 
Super bi se mi zdelo, če bi sodnik malo bolje razložil oceno in opisal psa. Bi se lahko veliko tudi mi naučili. Sploh jaz, ki mi razstave niso domače.
Sigurno pa ni lahko delo - sojenje...

[Kolibri]

Sojenje ni enostavna zadeva. Itak ne moreš nikoli zadostiti vsem, vedno nekdo zmaga in nekdo zgubi. Prav tako je nekomu v standardu všeč večji pes, nekomu manjši, nekdo da več nadlahko, drugi na temeprament. Meni je že bilo očitano, da o aussijih ne vem nič (pa vsi vemo, kako se je končalo  ). je pač tako - če meni en sodnik ne ustreza, grem k drugemu. Striktno si pa zbiram take, ki imajo "jajca" povedati, kar vidijo, in ne dajejo vedno nujno najboljših ocen. Če pazljivo prebereš njihove kritike lahko, kot vzreditelj, veliko pridobiš.

Kar se ušes te psičke tiče - ta psička zagotovo nima dobrih, tipičnih ali vsaj blizu tipičnih uhljev. Zato so bili lepljeni. In ta psička si pač ne zasluži odlične ocene. K meni je zagotovo ne bodo več pripeljali (tako, kot še kakšnega drugega psa ne  ). In mogoče bodo prišli do naslova ch. Od tam je pa itak vseeno, a ne 

[andreja]

Strogost z razlogom je tudi meni ljubša. Samo da je razlaga

[sana]

Absolutno je bolje, če je sodnik kritičen in opazi pač pomanjkljivosti pa tudi dobre stvari. Ampak tako eno kot drugo mora znati argumentirati, drugače meni tak opis ne pomeni nič. Tudi če je lep. Sem pa že doživela, da je sodnik rekel, da Nero nima pravilnega ugriza in tega ni znal pojasniti. To se mi je zdelo res absurdno takrat. Enako je rekel za Blum pa imata oba pravilen ugriz, tako da...

Prejle sem šla ugasnit luč na vrt pa je šel Mike z mano, Nerotu pa tudi na misel ni padlo, da bi šel na mraz. Zdaj spi v boksu ob toplem radiatorju Res je en zmrznjenček In to so psi, ki naj bi bili sposobni delati v vseh vremenskih razmerah

lp

[Faith]

Pozdrav novim clanom in clanicam 

Kar se lepote nasih psickov tice pa spoznavam, da je tako kot pri otrocih. Meni je moj NAJLEPSI!

Se informacija: za koledar so na mail prisle fotke do 8 mega brez problema. Tako da kar veselo na delo!
Pozdravcek!

[5rca]

Faith, sem si ravno ogledovala vašo spletno stran in moram priznati, da mi je tale slika svetovna:

[cowgirl]

A mi lahko še poveste kaj o repkih... A lahko razstavljaš v Evropi, če ima pes kupiran rep? Kaj pa če je NBT? Ali so kakšne omejitve oz. ali bodo kmalu? Kako je potem s svetovnimi razstavami, kjer razstavljajo lahko tudi Američani? kaj imajo sodniki rajši? Najbrž bi te sodnik v USA čudno gledal, če bi prišel tja aussie z repom...
Kdo ve kaj več? Mogoče kaki linki za domače branje?

[zoe]

Glede evropskih razstav je tako, da se psi s celimi repi in NBT-ji lahko razstavljajo normalno, ker so pač taki že po naravi. Neke prepovedi so oz. bodo za kupirane pse, ampak se nisem toliko zanimala za to, tako da ti bo to mogoče bolje znal odgovoriti kdo drug. V glavnem, če imaš nekupiranega psa, ni problemov 

Tako kot pravi Faith, meni je moja najlepša  Dokler nisem imela psa tega nisem razumela oz. sem drugače gledala na pse, zdaj pa vse primerjam z Ginny 

Aja, končno sem uspela najti izpadli zob, in to kar 2 Eden je zgornji desno derač, drugi pa zgornji desni kočnik.
Če koga mogoče zanima, sama vedno pozabim kako se katerim zobom reče, tako da sem našla eno povezavo, kjer je vse lepo narisano in poimenovano  klik

lp

[martina.o]

Tana

O tem smo malo že govorili

v zvezi z repi je stvar komplicirana. Uradno je tako:
države, ki imajo prepoved kupiranja od določeneg datuma , tam se kupiranih psov ne sme razstavljati, ni važno od kod so ( po domicilu ali od tam pripeljani in v tej državi registrirani ).Seveda velja za poležene po tem datumu..
Če je svetovna razstava v Nemčiji, kjer je ta prepoved, potem to tako velja, kot piše zgoraj.
V državah, kjer se lahko kupira seveda ni problema..
NBT ni problem nikjer..
vedno več je držav, kjer velja prepoved, tudi Anglija je to uvedla 3/06
Letos je bil na ASCA specilaki n ZDAnemški pes z dolgim repom in je bil na koncu RWD. Nekaterim se je skoraj zmešalo, Američanom namreč in to je povzročilo še in še polemik, smo brali tudi na Aussieglobe..
Ko sem bila jaz tam, je Rubyna vzrediteljica razstavljala psičko svoje vzreje (Belgija ) z repom in so šli opozorit sodnika, da je pes iz Evrope,.. pa je to upošteval
Sem pa videla tudi nekja ameriških nekupiranih, enkrat sem celo našla eno psarno na spletu v ZDA, ki ne kupira!!!, pa sem vprašala, kako to, so rekli, da je bil mladič prešibek, da bi ga upali kupirati.. torej to le ni tako enostavno, kot pravijo..

Poleg vsega navedenega pa obstajao tudi neuradne variante..

[Faith]

5rca in ostali, ki vas zanima:
Faith je takoj, ko je prišla v družino pogruntala, kako se lahko s katerim od otrok igra. Z našim 7 lenimTristanom se namreč igra popolnoma drugače, kot z 1 letnim Ernestom. Do malega je bistveno bolj nežna in ga v glavnem ljubčka (liže), če pa ga že gricka je to zelo zelo nežno, tako da malega žgečka in mu je všeč. Je tudi zelo tolerantna do njega in se mu pusti, ker se rad k njej stiska. Če želi mir, se enostavno umakne v "nočno rezidenco". Tako da iz prve roke lahko rečem, če smem sicer soditi po enem psu, da je avstralski ovčar odličen za otroke. Tudi za najmlajše.

[andreja]

Super!
Mene je na začetku malo skrbelo, moram priznat, kako bo z otroki, ker se jih je nekaterih malo bala, ker so se obnašali čisto neprimerno. No, smo zrihtali in pes jih ima zdaj zelo rad, ko jim povem kako se morajo obnašat in sploh če majo kak briket v roki 

S čisto tamalimi se pa od začetka odlično razume. Se mi je zazdelo nekajkrat, d aprav pokroviteljsko. Stoji mirno zraven, ko stojijo tudi oni, če se je kak naslonu je obstala še bolj ukopano, z zanimanjem spremljala ko so sedeli in se igrali med samo, naredila krog po dvorišču, pa spet malo čekirala pri tamalih...
To se je vse dogajalo na enem rostnem dnevu pri prijateljici.

En mesec kasneje, jo je pa en tako zagrabu, da ji je populu nekaj dlake s hrbta. Smo bili itak zraven in smo zadevo takoj rešli (mali je zan po tem da je rad cukal ljudi). Berry se je samo sesedla na tla in milo gledala: rešte meeee! Po nekaj trenutkih mu je pa ratalo še za ušesa zagrabit in prev tako ni nič naredila, čeprav sem bila jaz vsa zelena.
Takih spodrsljajev si pa res nebi smela privoščit.
No vse se je srečno končalo, pes ma še vedno rad dojenčke in ko zagleda od daleč svojega krvnika prav tako veselo gleda proti njemu, dokler ga ne spozna, pol pa naredi malo loka okrog, da pride še do mamice pozdravit... 

Potencialni problem pa predstavlja mularija v pravem pomenu besede. Tisti ki izzivajo, krilijo z rokami in pritečejo od zadaj kot iz zasede.
Na srečo so zelo redki in se da vse z njimi zmenit.

[sirtaki]

Bom z zanimanjem spremljala kako gre Faith v družini z dvema malima otrokoma. Sama sem sklenila, da ne dam več psa v družino kjer so otroci mlajši od 7 let in starši niso aktivni kinologi.
Sta bila Urch in Flash odlična šola zame in njune lastnike (za Urcha veste kaj in kako, Flash pa je imel obdobje, ko ga je otroški direndaj enostavno preveč "stimuliral" in je uporabljal vse svoje ovčarske nagone, kar jih je premogel, z drugimi besedami, ko je prišlo obdobje rangiranja, se je z domačimi in tujimi otroki obnašal kot, da so psi in ne ljudje  .

[blumina]

Vidis, tu so pa razlike od mladicka do mladicka, od psa do psa.
Npr. Blum je ze celo zivljenje ze od malega cisto zaljubljena v cloveske mladicke. Ni vazno kaksne starosti. Je tega ni bilo potrebno nic ucit.
Ko zagleda krdelo otrok se cisto raznezi. Pa ni vazno kako so razigrani. Ce se je kdo od njih boji, potem pade dol, se vcasih tudi postrani uleze, edino kar miga na njenem telesu je konica repa, s katero jih vabi, da pridejo k njej. Ko se otroci ojunacijo, se vleze na hrbet in se prepusti bozanju. Ce z bozanjem prenehajo jih s tacko vabi, da naj se malo, ce se vedno ne pricnejo z bozanjem jih pa lahko doleti en poljubcek.
Taksno vedenje blum ponuja ze od malega dalje, ob vseh obiskih vrtcev, sol…
In podobno vedenje ponuja tudi v domovih starejsih obcanov, ko jim gremo resevalci malo popestrit kaksen dan.
Drugace pa jaz z zanimanjem spremljam razvoj vsakega od njih in ne le Faith in jim poskusam svetovati kako. Upam, da nam bo vsem skupaj jih uspelo vzgojit v kuzke, ki bodo vsem v ponos. Do takrat pa njih in nas caka se mnogo trdega dela.
Blumina

[andreja]

Blumina, pa si imela kdaj to "srečo" da sta ti dva pridivjala za hrbet in se vrgla po psu?
Kako reagira Blum na take provokacije?
Kako si ti odreagirala?
Berry je kar konretno pretreslo. Sej pol jih je povohala in se pustila celo pobožat. Ampak je zgledalo kar strašno vse skupaj. Sem pogledala njihovo mamo s pogledom, ki ubija 

Aro pa bi bil po moje mrtvohladen, če bi pravočasno ugotovil da so to otroci in ne psi
Sicer je druga pasma, ma dobro 

Je imej še kdo kaj podobnega?

[Jean]

Me prav zanima, kako bi Oli reagirala na to pocetje, kar je Berry mirno tolerirala. 

Sorry, shifting to English now, because I'm really rushed (work/time pressure), but I want to make some comments.

When Monika was very small (baby/toddler) we had a very poorly socialized and in fact downright dangerous sarplaninka (story of how we acquired her another time...). Most people in the village kept a healthy distance from her (as did the postman), and if we ever went out in public with her (rarely) we had to keep a very tight leash on her and make sure no one came too close. But Monika could do whatever she liked; the dog accepted her as one of her own--one of her flock, but to guard, not herd--LGDs are very different in their instincts from herding dogs--move freely around the yard, climb all over her, tug her fur, hug her, use her as a base of support when she was learning to walk...no problems at all (though Monika was never rough with animals, not even as a toddler).

Not that I'm an expert, but I think many/most ausssies are fine with kids--maybe even more trustworthy than border collies, many of whom (in America at any rate) end up in rescue or worse, euthanized, because of biting children. Nice explanation of the problem here:
http://www.bcrescue.org/bcwarning.html

Certainly it sounds as though Blum and her offspring and Ruby and hers have very gentle and affectionate temperaments. Sirtaki's experience with Tax's progeny is obviously different, and instructive. The main thing is that breeders make the right and responsible decisions about placement for their own particular cases.

As far as Oli is concerned, part of the reason we picked her and not another from the litter was that she was by far the most affectionate and human-oriented of them all, and based on observations of her behavior from birth onwards the breeder felt she would be a relatively easy dog and an excellent choice for a companion for a teenager. And in fact she is an excellent companion, devoted, faithful, attached--but as you all know too well she also has some persistent problem behaviors in public that we're still working hard to curb. Okej, slaba vzgoja pac. We probably could and should have done more earlier on, but she was intended to be Monika's dog and I was hesitant to intervene too much. Lyra was originally selected as Monika's pet but switched her primary loyalty to me since I spent the most time with her, and Monika was cheated of a dog of her own--hence, Oli. I didn't want to steal Oli from her as well, so I stayed more in the background initially.

But the reality is that Monika is in a phase of her life when she simply can't do the daily training that is necessary, and so I've (belatedly) stepped in to pick up the slack, working more intensively with Oli, taking her out more places, etc. I think at this point the bond with Monika is primary and strong enough that my involvement won't interfere with their relationship.

And by the way the offer still holds--survive an afternoon with Oli, get a free bottle of teran! No takers? C'mon, Lilit will give her excellent references. To know Oli is to love her--once you get past that formidable exterior...

[andreja]

Sej ga ni mirno tolerirala. Odskočla je za dva metra in začudeno malo porenčala, dokler ni ugotovila za kaj gre.
Jaz sem se pa trudila pokazat, kako pa mene ni nič strah
Pa hitro sta jo morala malo podkupit.
Sem izkoristla njeno požrešnost 

Če pa sreča človeka, ki se je boji, naredi pa čimvečji krog, da bi se mu izognila. Tukaj pa res ne išče sama neke interakcije, kar meni zelo odgovarja. Prejšnja psica je bila tudi takain noben se nikoli ni pritožil čeznjo in tudi čez Berry se še nihče ni, še za zgled jo nekateri postavljajo.
V strnjenem naselju je lahko hitro kak problem.

Sicer pa pri Oli je oče bolj "nedružaben", če se ne motim?

Karakter se deduje. Tukaj nimamo kaj. Mi ga pa usmerjamo, kako stvar omilimo, drugo poudarimo, pač oblikujemo po lastnih merilih.
Po moje pa čisto vsega ne moremo zatreti ali kaj izrazito potegniti iz psa, če tega nima že v "zibko položeno".
Jean, ne se toliko obtoževat in krivit vzgojo. Zelo se trudite in sem 100% prepričana, da vam bo uspelo!
Za Lyro nebi skoraj nikoli verjela, da je bila taka kot praviš.

[andreja]

Za to pa vedno vsem težim, kako je treba psa po karakterju izbirat in da vsem ljudem ne paše isto. Vsak ma svoje želje in pričakovanja. In tudi način dela s psom.
Super se mi zdi, da so si naši psi tako različni med sabo po karakterju. Vsak je lahko našel tisto, kar želi in kar mu je bliže.

[blumina]

Andraja, Blum je ze kot mladic letala za otroci in le ti so ji lahko delali prav kar se jim je zazdelo. Sirtaki, a se spomnis mogoce prvega Aussie srecanja, ko sta od Jan otrocka norela z njo po poligonu 
Sicer taksne situacije, da bi otroci skakali brez opozorila po mojem psu preprecujem, imam vedno oci na pecljih in okoli on okoli glave. 
So pa ze tudi tuji otroci dobesedno lezali na njej, pa je le neizmerno uzivala Sem pa vedno zraven in nadzorujem, ko so tuji otroci okoli nje. Ne tri metre zraven ampak res zraven. Da lahko preprecim neprimerno ravnanje otroka. Da ji ne bi kdo kaj naredil. Ker potem lahko zaupanje splava po vodi...
Pozdravcek
Blumina

[andreja]

Jaz sem hodila po starem mestu, v kar gužvasti ozki ulici. Nazaj nisem ravno utegnila gledat, ker bi sicer pohodla psa ali bi pes koga drugegaa li pa bi sama komu snela čevelj
Je bila nesreča, ki se je zgodila in na srečo ostala brez posledic. Ampak to se lahko zgodi vsakemu.

S tistim cukajočim otročkom je bila pa moja krivda, ker sem preveč zaupala tamalemu.
Sicer se valjajo tudi po moji(bolj redko, ker jih ni toliko), sicer pa sigurno ne uživa toliko kot tvoja 
Pri njej je bolj to, da je do njih zelo obzirna, ni pa vanje zaljubljena kot Blum.
Pa najprej se prepriča, da se bodo lepo obnašali. Prej pa ko se začnejo z njo igrat in noret boljše je. Samo je pa treba bit v moji bližini, ker se sice ponavadi ustavi in čeklira kje sem.

Je pa veliko psov, ki ne marajo otrok, kar po moje ni ravno pasemsko pogojeno, razen če jih nimajo za plen ali ovco kot najmlajše v družini za nekaj s čimer se lahko rangirajo.
Otroci so v veliki meri nepredvidljivi, cvilijo skačejo ne dajo miru, malo še nagajajo.

Ne morem razumet, da ni več vzgoje pri otrocih tudi v smer, kako se je treba obnašat z domačimi živalmi. Vsaj v šoli, če so že starši čisto presrani ob psu ali pa mislijo, da si lahko vse dovolijo.
Tukaj vidim veliko pomanjkljivost...

[Faith]

Mislim da se bo na vzgoji otrok in mladostnikov in obnasanja v prisotnosti psov marsikaj spremenilo na boljse. Ne gre pricakovati, da bodo vsi starsi dovolj pametni, da bodo pravilno poducili svoje otroke. Pac pa vzpodbujam ciljana predavanja za vrtce, osnovne sole, srednje sole.
Prejsnji petek sem otroke drugega razreda OŠ savsko naselje peljala na Kliniko Tristokosmatih, da so so igledali delo veterinarjev. Bili so prekrasno sprejeti s strani zaposlenih, ogeldali so sicelo kliniko, njihovo delo in se naučili kako se ravna na kliniki in z bolnimi živalmi. Otroci so bili blazno zadovoljni (učiteljici pa tudi). Res pohvala Kliniki Tristokosmatih.

Sem pa tudi že v vrtcu (pri 4-5 letnih otrocih) imela "predavanje" o tem, kako se morajo otročki obnašati okoli psov. Nekaj so si sicer zapomnili, vendar vidim, da bi bilo treba te stvari večkrat ponoviti. Enkrat pač ni nobenkrat.
Pozdravček

[andreja]

O super to!!!