S ponosom sporocam, da je bila nasa huda avstralka zelo zelo zelo pridna na obisku pri veterinarju. Pustila mu je, da jo poboza po glavi (tisti, ki poznajo Olivio in njeno tipicno reakcijo k dotiku tujca, se boste res cudili te novice!) in potem pomeri temperaturo, stala mirno in samostojno na tehtnici (da je veterinar ugotovil njeno tezo (14 kg) in primerno dozo zdravila), pogumno dobila tri injekcije brez upiranja, ceprav jo je bolela/pekla, pa se razne trikce/vaje poslusnosti pokazala med posegi (to sem delala zato, da jo zaposlim in preusmerim pozornost, da nima casa misliti kako cudno in hudo je vse, kar dozivlja tam). Mogoce ni prevec "humble" od moje strani, da jo tako pohvalim, ampak res sem ponosna nanjo. Glede na to, kaksne tezave smo imeli z njo, to mi vec pomeni kot npr. pokal na tekmi.