Jaz sem imela že kar nekaj takih izkušenj, na srečo pa zaenkrat še nič hujšega, razen enkrat malo bolj pogrižene roke.
Ni se mi zgodilo, da bi se pes prav zakadil vame, vsi ugrizi so se zgodili bolj kot ne na mestu. Ko sem bila mlajša psi psički, ki me je poznala, so jo pa drugi otroci zelo dražili. Kadar je ona prišla sama k meni se je pustila božat brez problema. Enkrat pa sem jaz šla proti njej z iztegnjeno roko (zdaj vem, kakšna velika napaka je bila to), je psička samo zagrabila roko. Imela sem veliko srečo, ker sem odreagirala veliko boljše, kot bi lahko. Samo stala sem in gledala stran. Psička je ugriz popustila in se odpravila stran.
Drugače pa je v primeru, ko pes napade najslabše kričati, kriliti z rokami, bežati ali pa tepsti psa. Pasji ugriz je zelo močan in vztrajen pes ga ne popusti niti pod točo udarcev. Par nasvetov sem slišala, nekateri so 'zrasli na moje zeljniku' in bi jih verjetno sama uporabila, če bi se znašla v taki situaciji.
Če se pes premika proti nam in kaže znake agresije je najbolje obstati in pogledati v tla. S pogledom stran od psa le tega ne izzivamo (pogled v oči pomeni direktno 'izzivam te na dvoboj'). Če bi imela s seboj psa, bi mu ukazala na prostor, sama pa počepnila zraven. Če se le da, bi tudi svojemu psu preprečila pogled na bližajočega se agresivnega psa. Vsak pes to, da se znižamo, razume kot gesto podrejanja. Če bi bila res že kriza, bi se verjeno ulegla, bi se pa zvila v klobčič, saj si tako v primeru morebitnega napada zavaruješ obraz in ostale bolj ranljive predele. Če kuža še kar ne bi odnehal, bi morda začela oponašat cviljenje. Kadar se psi 'pogovarjajo' med seboj, včasih uporabljajo tudi mladičjo govorico in tako povejo dominantni živali, da so jim predani na milost in nemilost. Če je napadeni v ležečem položaju, miruje, oči so priprte in po možnosti še cvili bi bila po mojem mnenju možnost za napad že zelo majhna. Razen v primeru, ko bi bližajočega se psa motilo to, da smo na njegovem ozemlju. V tem primeru bi bilo verjetno boljše se znižati, gledati v tla oziroma ne direktno v psa in se
počasi in umirjeno odmakniti z morebitnega ozemlja psa.
Mogoče še nekaj, kar sem opazila zadnjič: velikokrat ljudje napačno razumemo pasjo govorico. Zadnjič sem šla s kolegico na sprehod in na proti nama je pritekel nemški ovčar. Opazoval nas je najprej z malo večje razdalje, zraven pa kazal vse zobe. Kolegica je bila prepričana, da bo napadel in je hotela začet tečt. Meni se je pa zdelo to bolj prijateljska gesta in verjetno tudi podredljiva. Strokovnjak za vedenje nisem, se mi pa zdi da je nekako takole: napadalen, gospodovalen pes ima kotičke ust pomaknjene naprej in kaže samo prednje zobe. Pes, ki je pa podrejen in morda napadalen zaradi strahu, pa pomakne kotičke ust popolnoma nazaj in pokaže vse zobe.
Tudi drža pri omenjenem ovčarju ni bila ravno dominantna-rep pod hrbtno linijo, oči pa so begale sem in tja, ne direktno v nas. Ko sem počepnila se je približal. Povohal Aarona in Lizo in začela se je igra
Da ne bom zašla ven iz teme-opisujem tole namenoma, ker lahko ob napačnem razumevanju pasjega vedenja hitro kar sami sprožimo napad. Če bi recimo medve s kolegico začeli takrat tečt, krilit z rokami, kričat, ali pa bognedaj, kaj metat v psa...kdo ve, če se ne bi odzval agresivno in naju začel preganjati kakor 'plen' ?