bom enkrat slikala, ampak se mora malo otopliti. Imeli smo jih na travi z ograjo, pa so nam stalno uhajale, kar pod ograjo so izkopale luknjo, zlasti samička, samec pa za njo. Dobro, da je bila naša višavka tako pozorna in jih je vedno izsledila. Ker pa smo imeli vkopan bazen, smo se odločili, da ga preuredimo v zunanji terarij. Nasuli smo zemljo, posadili travo, dodali mini japonsko drevo, naredili hišice iz opeke in lesene strehe, ter prerezali večje cvetlične lonce, pa dodali še nekaj skal, da se grejo greti na sonce. In sedaj ne morejo pobegniti. Same se zakopljejo konec septembra in se odkopljejo tam nekje marca, aprila. Pozimi jih pokrijem s slamo in z smrekovimi vejami. Vedno imamo jajčka, ampak žal ne novih želvic.