U glavnem ,naši so bili danes tetovirani po nič koliko klicih k tet.referentu ki me je imel že čez glavo.Kot piše v pravilniku naj bi bili tetovirani od 42 do 50 dneva.Tega se noben ne drži.Držijo se pač tistega kar trenutno kateremu paše.
Je pa nekaj drugega .Moj sin,ki je sicer že odrasla oseba je odreagiral točno tako kot sem jaz samo čutila a sem bila tiho ker je to pač sedaj treba.Najprej smo mladičke pripravili in ko je prvi od strahu zajokal in ko je bolečina presekala ,njegovo mlado dušico,je moj sin vprašal tretovirnega referenta zakaj morajo tako trpeti, če bi bili lahko takoj čipirani.Gospod ki je sicer v redu in prijazen je najprej trdil da to sploh ne boli.Sin je bil popolnoma šokiran in je pač vprašal če njega ne bi bolelo če mu številne igle prebodejo uho.Vsak normalen človek ve da je to anatomsko neizvedljivo.Če ti z iglami prebodejo uho to pač zelo zaboli.S sinom sva se strinjala da gre za nepotrebno,srednjeveško mučenje ki smo si ga izmislili ljudje.Še posebej ne zdrži argument da se le s tetovirno številko lahko potrdi istovetnost psa.Naša starejša psica ima tetovirno številko popolnoma neberljivo že od enega leta naprej.Torej mi morajo verjeti na besedo da gre za isto psico.To je res mučenje.Upam da se bo to spremenilo kot se počasi umika zakoreninjeno kupiranje pri katerem so tisti ki so rezali živim mladičkom repke trdili da ji h ne boli.V glavnem mučenje smo si izmislili ljudje ,kdo pa drug.Ob tem kar smo danes naredili našim kužom se namreč počutim zelo slabo in nizkotno.Kaj mislite ,ali bo to še dolga praksa.