Jaz ne vidim nič spornega v tem, da se njufa pred razstavo postriže iz razlogov, ki jih je navedla že Neyka in jih ne bom ponavljala. In če že drugega ne bi strigli, bi morali postriči vsaj ušesa in šapke, da se pač vidi oblika le-teh. Čeprav z mojega vidika tudi tu nastane vprašanje. Zakaj se recimo še bobtailom ne postriže ušes, da bi se videla oblika? A pri njih pa to ni pomembno? To ni provokacija. Hočem le pametno pojasnilo.
Tudi v tem, da se ga sfenira ne vidim nič spornega, saj psa to nič ne boli. Čeprav ne razumem zakaj, naj bi se ga feniralo zato, da bi bil videt bolj flufy. V standardu vendar piše, da se mora njufkova dlaka prilegat telesu, ne pa biti "napihnjena" z zrakom, zgolj zato, da bi pes izgledal bolj kosmat. Razumem pa, da fen blagodejno vpliva na kožo, odstrani odmrlo dlako in prah in nepotrebno vlago, to je pa tudi vsa funkcija fena, kot jo razumem jaz.
Ne strinjam pa se z barvanjem, pudranjem, mazanjem s kremami itd., itd...
In se strinjam z Ninci, za psa vsekakor ni prijetno, da mora po dve, tri ali več ur neprestano stati na mizi in se pustiti fenirati (pa čeprav mu paše), vleči za dlako, striči, vse za tistih nekaj minutk v ringu.
Preden pa sploh pride na razstavo mora še doma prestati kopanje, šamponiranje, vtiranje balzama, česanje, feniranje, čiščenje všes, striženje kremplljev in kaj jaz vem, kaj še vse.
Seveda je odvisno vse odvisno tudi od tega, kako se lastnik ali pa frizer psa vsega loti, ali psa poboža, pohvali, nagradi, se z njim pogovarja, mu pusti med delom sesti in si odpočiti. Kljub vsemu pa tudi to ne opravičuje vsega, kar mora pes prestati. Pa čeprav se na koncu tolažimo, da mu je vse skupaj v bistvu všeč. Hja, kaj pa imamo mi pojma, kaj pes čuti, medtem, ko stoji na mizi in nas potrpežljivo prenaša.
Vse gre v smeri potrošništva, tudi razstave. Kupite tak fen, ker ga vaš pes nujno rabi, kupite tak pa tak šampon, pa take in take škarje, pa tak in tak balzam, saj brez tega ne boste mogli preživeti ne vi, kaj šele vaš pes.
In na koncu iz psa nastane nekaj, kar v realnem življenju ne boste nikoli srečali. In vse traja le tistih nekaj borih uric. Naslednjič pa znova, spet vse od začetka.
Meni so rastave sicer všeč in bi z veseljem razstavljala oz. vsaj poskusila, kako vse skupaj izgleda, vendar pa moram priznati, da me takšne stvari v zvezi z groomingom odbijajo. Blagom kratkodlakim pasmam! Sama si nikoli ne bi želela biti dolgodlaki razstavni pes.
Lp