Priznam, da me je malo strah.
Sem bolj zaskrbljena, ker grem z vasim denarjem, kot ce bi sla z lastnim. O nekem rezultatu niti ne bi zelela govoriti. Prevec ce-jev je. Ce bova vsaj toliko dobro nastopali, kot sva na evropskem, bom presrecna, ceprav to se vedno ne pomeni, da prideva v finale. Ce pa bova imeli dober freestyle a slab minidistance, sigurno ne bova visoko uvrsceni. Pri Lyri nikoli ne ves. Zgodilo se je, da je samo en met od 6 ali 7 ujela. Zgodilo se je tudi, da je 5 ali 6 ujela, in imela do 20 tock. Tudi ce dobro metam, ni sigurno, da bo ujela. Pa tudi ni sigurno, da bom vsakic dobro metala. Kaj ce sodnikom ne bova vsec? Sojenje je dokaj subjektivno...malo manj, kot npr. na rastavi, ampak precej vec, kot npr. pri agilityju. (No, dobra stvar pri frizbiju je to, da nisi disk zaradi ene napake.
) Kaj ce zaradi bolezni ali poskodbe, pri meni ali Lyri, sploh ne tekmujeva? Ce, ce, ce....
No, taksne in podobne stvari me rolajo po glavi, ampak se ne mislim prevec obremenjevati s tem. Grem, dam vse od sebe, Lyra tudi. Obljubjam, da vse, kar bom tam videla, dozivela, in se naucila, bom povedala in pokazala ko prideva nazaj.
Lansko leto sem bila sama na evropskem, letos smo bili sest tekmovalnih par iz Slovenije. Letos grem sama na svetovno, drugo leto bo
tekmovalnih parov iz Slovenije. Torej pridno trenirajte naprej!