Niso vedno krivi ljudje. Eno so psi, ki so bolj ali manj vedno zoprni in točno veš, kaj lahko od njih pričakuješ. Taki so lahko zaradi bodisi zaradi slabe vzgoje ali pa imajo prirojen zanič karakter in lahko najbolj sposobni vodniki iz njih z največjimi napori naredijo komaj znosne pse. Ampak pri teh se da nesrečam izogniti - noben, ki ima kaj pameti takim psom ne bo zaupal. Če se s takim psom zgodi nesreča, je res izključno kriv človek.
Drugo so pa psi, ki 99,99...% časa neproblematični ali celo vzorni, prijazni, zgleda kot bi jih nobena stvar ne spravila iz tira. Lahko jih otročički vlečejo za rep in kdorkoli jim lahko seže v gobec. Vzgojeni, socializirani, vse OK. Ampak vsake toliko, mogoče na par let enkrat, se jim pa v situaciji, ki jo je vsaj prvič nemogoče predvideti "naredi rdeče pred očmi". Priče potem zatrjujejo, da brez vidnega vzroka in brez opozorila (čeprav to ni čisto res, najboljši opazovalci opazijo, da trenutek prej s psom ni nekaj čisto v redu). In napadejo na polno, brez zadržkov. Evo, to so res nevarni psi. Ker jim zaupamo. in ker vsaj prvič pravzaprav nihče ne more predvideti nesreče. Ne glede na pasmo. Če se to zgodi kakšnemu bolj švohnemu, so posledice lahko zelo grde, ampak pri močnih psih je pa izid lahko tragičen.
In ne mi rečt, da se to lahko zgodi z vsakim psom. Kje pa. Taki so redki. Zakaj se to zgodi? V nekaterih primerih se vzrok odkrije - lahko je zadaj kakšna bolezen. Včasih je kakšna prav eksotična kombinacija "običajne" bolezni in dednosti (najbolj znan primer so napadi besnila pri akitah, ki jih povzroči slabo delovanje ščitnice, ki ima pri veliki večini psov drugih pasem povsem drugačne znake). Ponavadi pa je podedovano, povsem neodvisno od vzgoje in socializacije.
V primeru, ki sem ga zgoraj omenila je šlo prav za to. Psa sta bila povsem neproblematična, lepo vzgojena in socializirana prijazna družinska psa, ki so ju povsem brez zadržkov pustili sama z otroki. Tudi tisti dan, ko se je zgodil napad, naj se ne bi zgodilo prav nič neobičajnega. Človeka, ki sta ga razmesarila sta imela rada in ni naredil prav nič takega, kar bi lahko razložilo napad.
Kar pa se čivav tiče pa...Edini način, na katerega bi lahko čivava ubila človeka bi bil, da bi se le ta zadušil, ko bi jo hotel požreti. Ali kakšna druga enako bizarna situacuja.
Čivave in višavce sem omenila zato, ker se jih, poleg maltežanov, v tej zvezi najšpogosteje vlači po zobeh.
Da lahko malinuc ali kavkazec nevarno poškoduje človeka je jasno, zato vsak, ki ima kaj pameti, s temi psi primerno ravna. So predvidljivi, čeprav med seboj zelo različni.
Samojed je pa malo poseben primer, ker ima izselekcionirano zelo močno zavoro in si prav težko predstavljam, da bi resno ugriznil človeka. Bi pa teoretično seveda lahko napadel osebo, ki je ne bi imel za človeka. Menda je nekoč pred leti en samojed iz Moskve pregriznil vrat vlomilcu, ki je potolkel njegovega lastnika. Ampak še v tem primeru ni jasno, ali je bil res samojed ali pa pač nek bel kosmat pes.