Glede lulanje je potrebno res jo fullll hvalit, posebej na začetku, skakat od navdušenja. Našo smo na začetku nosili ful ven, kadar smo le pomislili da se bo polulala, smo jo skoraj zasledovali po stanovanju in ko se je polulala zunaj, ful hvaliii, pridna punca, pridna in posladek. Kakala ni nikoli noter, lulala pa je ponavadi na hodniku. Nekje pri štirih mesecih smo bili za par dni na morju, in se je nekaj vrtela po sobi ter šla k vratom ter zacvilila, hitro sem jo nesla ven, od takrat naprej se ni niti enkrat polulala notri. Mislim, da ji je pomagala sprememba okolje. Naša gre pred vhodna vrata in zalaja (smo v bloku). Sem pa ugotovila, da se je potrebno ful ukvarjat z beaglom, več ko se z njim ukvarjaš, več ti da nazaj. S tem mislim, da se je potrebno z njim pogovarjat, vsaj mi se ful, in ona tako posluša in tudi zelo uboga, mislim na odpoklic. Razmišlja sama (vem zdaj se bo kdo oglasil), so stvari, ki jih dela sama katerih je ni nihče učil. Vidim, da so to psi kateri morajo biti čim več s človekom, poznam enega beagla, ki je v pesjaku in laja in tuli cele dneve in noči, se ga ne upajo spustiti iz vrvice, kadar gredo na sprehod.
Glede razvajenosti pa, škoda zgubljati besede, če pa so tako srčkani.