Sicer mi tole ne bo noben verjel, ampak prebil sem se skozi
celotno temo. Malce sem razočaran nad nivojem komunikacije nekaterih "vidnejših" uporabnikov v tej temi, sem mislil, da so lastniki beaglov (sploh pa rejci) zabavni in tolerantni ljudje, pa vidim, da se tudi tukaj najdejo prave cvetke, ki bi jih lahko modiji foruma nekam poslali - z enosmerno vozovnico. Se pa slika izboljša proti drugi polovici teme, tako da upanje ostaja.
Evo, po treh nemških ovčarjih je prišel čas za angleža. Po dveh prezgodaj preminulih članih družine - za nemške ovčarje niti slišati več nočem. Zadnji se je od nas, z rakom na jetrih in ledvicah poslovil avgusta lani. Po mesecu ali dveh pa smo enostavno začeli pogrešat kosmatinca v družini in začeli z iskanjem naslednika.
V ožjem izboru za novega člana je bila samo sveta B trojica: Bulldog, Basset in pa Beagle. Meni najbližji je Basset in zaenkrat ostaja neizpolnjena želja. Beagle pa se zdi ob mladih otrocih, športno aktivni družini in življenjem na deželi spot on izbira (tudi zajčje obare se ne branimo, hehehe
)
V petek 22.03.2013 smo tako domov pripeljali Rudija (izvirno Furbo), ki je zdaj star dobrih 10 tednov. Vzeli smo ga pri Sonji in Viliju v Pivki, po priporočilu veterinarke iz Ljubljane.
Rudi je prava legenda in uživamo v vsakem trenutku z njim. Psa nismo kupili za razstave in razplod, pač pa za svoje veselje. Prepričani smo, da bo veselje vzajemno in da nas čaka dolga skupna pot.
LP
Austin