Najprej hvala za vse spodbudne besede, you made me all mushy
. Nisem ravno neka cmera, ampak zadnje dva meseca pa po intervalih pridno sponzoriram Sparove robčke...
Lilit, Sambo ne, da se ne da, Sambo kot ponavadi ignorira vse skupaj
. Tako kot ni vedel, da ima borelijo, tudi ne ve, da ima raka. Kar je poglavitni razlog za to, da sem že 90% odločena za zdravljenje z obsevanjem - kakorkoli obrnemo, Sambo ima 9 let, ampak če bi kazal najmanjše znake starosti, slabše delovanje, opazno manjšo aktivnost itd, bi zelo pomišljala, ali bi ga izpostavljala zdravljenju. Ker pa je v boljši formi kot večina psov katerekoli starosti, se mi zdi greh ga prikrajšat za kar nekaj aktivnih let, kolikor kaže, da ga še čaka.
Samoninja, Sambek vabi Taro na lep jesenski sprehod na golovškem ali viškem koncu, ko bo kak lepši dan
.
Canis, a še nimaš zabukiranega konca maja za svetovno belgijcev na Češkem? Midva se že veseliva!
Deteljica, znaki so se pokazali presenetljivo kmalu, običajno je tumor že v zelo napredovani fazi, ko se kaj pokaže, tako da glede tega imamo veliko srečo...
Točno mesec po njegovem rojstnem dnevu, torej sredi septembra, sem prišla domov in ko sva se počohala in 'izljubila' sem videla, da imam krvave rokave. Pregledala sem mu gobec, pa ni bilo nič, nakar na tleh zagledam več velikih krvavih flekov. In pri vhodnih vratih še več
. Spet sem ga pregledala in videla, da mu kri teče iz desne nosnice. Tekla mu je celo popoldne in pol noči - ker sem nekaj ur prebila na kolenih in brisala krvave fleke po hiši sva gas fantom dala v boks v dnevno, jaz pa sem 'spala' na kavču in sredi noči mu je kri še tekla. Do jutra je ponehalo, a smo vseeno šli k vetu, ker smo itak nameravali septembra na pregled krvi, kri je bila ok, je pa rekel vet, da če se ponovi, naj gremo čimprej na CT. Prišli smo domov, po slabi uri mu je kri spet začela teči in tako smo leteli v Postojno (samo oni in Matko imajo CT). Tam so mu naredili CT in biopsijo (vzorce pošljejo na Nizozemsko), na CTju je bila vidna siva tvorba, izvidi pa so prišli nazaj negativni (v polovici primerov so lažno negativni); sklenili smo ponoviti CT čez dva meseca, po vseh planiranih letošnjih aktivnostih (toliko bolj, ker ga je prvi CT totalno zdelal, tako slabo še ni prenesel narkoze, je bil 3 dni koma
). Po enem mesecu je spet začel krvaveti, a znatno manj in le za nekaj ur, tako da smo naslednji dan ponovili CT, ki je pokazal minimalno povečanje sivine, ponovna bipsija pa je potrdila prisotnost rakavih celic.
In to je nekako to. Po prvem CTju sem jokala več dni skupaj, še toliko bolj, ker je bil Sambo res totalno sesut, Petra se ga najbrž še spomni; ko sem izvedela, da mora za vsako obsevanje it pod narkozo, sem bila čisto obupana, za drugi CT sem jih pa opozorila (3x, ne samo 1x, kot prvič...) in je bil še isti večer v normalni formi. Prvič sem ga iz ordinacije napol nesla oz. podpirala, drugič pa je punco prišlepal za sabo na štriku, pa še narenčal jo je, ko mu je kanilo ven vzela - prav ji bodi
. V glavnem, trenutno zbiram informacije, ampak načeloma sem že odločena - diagnozo in potek zdravljenja sem preverila še pri Tozonovi v Mestnem Logu, pa je potrdila, da lahko z obsevanjem tumor dokončno odpravimo, tako da najbrž se bomo odločili za to. Potem pa samo še kupca najdem za svojo ledvico, da si lahko zdravljenje privoščim, pa sem na konju
.
V glavnem, ne damo se
. Danes sva se tako lajhala na sprehodu, da sem imela jezik 3x ovit okoli vratu, on je pa še kar poskakoval okrog mene. Ko bom jaz tako stara, bom tudi v taki formi...
