Vsekakor pa imamo vsi še precejšnje rezerve v šolanju in pripravi psov.
Pol pa rabiš še disciplino- kar pomeni,da pes vedno naredi kar mu naročiš, čeprav po "službeni dolžnosti". Nikakor pa se psa nikol ne prosi za izvedbo.
Citata sta iz neke druge teme, se mi pa zdi, da je tisto, o čemer piše deteljica, eno ključnih "zlorabljanih" področij šolanja na pozitivo
. Nekaj časa sva z znanko, ki je psico šolala na prisilo, pa jo je zanimala pozitiva, obiskali veliko treningov v različnih društvih, na različnih stopnjah. Ko človek opazuje neobremenjeno z distance, se opazi marsikaj. No, tisto, kar je ona najprej opazila na kar nekaj tečajih, je bilo - "Ja zakaj se pa te pse prosi, da kaj naredijo?" In ko sva se mislim da po 2 mesecih ponovno oglasili, so isti vodniki iste pse še vedno - prosili
.
Šolanje s pozitivno motivacijo ima bazično zadaj bolj kompleksno metodologijo kot to, da se psa do onemoglosti s cviljenjem prigovarja, naj nekaj naredi. Tudi pes, šolan s pozitivo, lahko in mora vedeti, kdaj se dela in kako se dela; in je za zaj#!cijo "pozitivno" sankcioniran. Med nedavnim obiskom zunaj je bila razlika prav v tej točki izjemna glede na tisto, kar je motilo mojo znanko - nobenega psa se ni za nič prosilo, pa je delo še vedno potekalo izključno na pozitivo. Forma je pa bila drugačna, vsebina pa sploh. To, kar je napisala deteljica, se mi zdi ključni element dobrega šolanja.
Se strinjam, da obstajajo pasemske razlike; imam črnega psa, ki se pregreje v par sekundah na soncu. Nekaj časa sem bila tudi sama prepričana, da je mojmoj bogibogi kuža in ga šparala in čakala na večerni hlad
. Potem pa mi je kmalu to predimenzionirano prilagajanje prišlo iti na živce, pa sem poiskala kompromis - sprehodi ob vodi, kjer se je pes namočil, natunkal in natauhal, potem pa delovne sekvence. Najprej sva samo ponavljala, potem pa sva se tudi učila; tako je bilo lani. Letos se lahko tudi v vročini, kolikor jo je do zdaj pač sploh bilo, učiva nove stvari - trikce, tudi vaje poslušnosti, prinašanje. Sekvence so res kratke, a ko so, niso kriteriji čisto nič manjši kot v snegu. Res je, kot pravi deteljica, da so te stvari bolj psihične kot fizične - pes, ki se mi je lani vlekel s hitrostjo ranjenega polža, letos lahko skaklja za aporti in dela odpoklic s sršeni v riti. Res pa je, da je predpogoj, da je predhodno dobro namočen in nakopan.
V soboto sem v istem času, kot je potekala RO tekma, videla delati dobesedno na stotine psov. Nobenega se ni prosilo; so psi prosili, da bi delali. Pa ne samo taki, ki so tekmovali; v moji bližini je tako za vajo delala ena črna psička nekoga s tegale foruma, ki je ne glede na razmere stvari delala zanesljivo, na življenje ali smrt
. Pa mislim, da je imela vse razloge, da bi špilala ubogo drisko (no, jaz bi jo na njenem mestu zagotovo
).
Deteljica, hvala za številne uporabne nasvete!!! Tudi jaz imam seveda ogromno rezerve
, ki jo bomo pa pričeli pridno manjšati - to je task #1 za tole poletje.