Tokrat pišem Maja, da ne bo kakšnih nesporazumov ;-). In oglašam se zato, ker se mi Andrejino vprašanje zdi res zelo pomembno. Tisto, kar opisuješ, se pojavi pri psih, ki so učeni s klikerjem, a ne po sistemu clicker traininga. Clicker training je več kot samo markiranje želenih vedenj; mnogo več. Je etična odločitev glede dela s psom in dostikrat tudi odločitev za nek način življenja nasploh; tudi do drugih ljudi. Tisti, ki delamo izključno clicker training, smo pri sebi opazili, da smo postali v marsičem drugačni; tudi kot "samo" ljudje.
Težave, ki si jih opazila, so pogoste pri ljudeh, ki oblikujejo vedenja po sistemu klik+nagrada, brez da bi bilo kar koli zadaj. Mnogokrat ni zadaj niti osnovne predvaje, ki psu pove, kaj je nagrada oz. v katerih primerih je nagrada njegova. Potem se razvije, recimo temu posesivnost do nagrade in razočaranje ob njeni odsotnosti. To je velik problem uporabe klikerja samo za označevanje vedenj, brez obstoječega okvira clicker traininga. Ta mdr. vključuje zelo pomembno fazo dajanja vedenja na namig (angl. cue), ki je marsikdaj ključ za dolgotrajno in stabilno vedenje. Poleg tega se večino vedenj uči po sistemu veriženja domin - ko se ti zruši ena, se ti zruši vse. Pravilen sistem je grajenje vedenja na način piramide - če ti sfali en element, imaš spodaj trdno bazo, in vedenje ostane. Piramido zgradiš po sistemu ustreznega nagrajevanja, prepoznavanja t. i. behaviour cycles in predvsem generalizacije (t. i. mikro generalizacija že v procesu učenja vedenja). Učenje po sistemu lego kock prinese zagotovo zanesljive rezultate, v celotni shemi pa to, da odsotnost nagrade v obliki hrane ali igrače za psa ni stres.
Pri veriženju vedenj, ki je za moje pojme ena od poant clicker traininga, namreč izkoriščaš vedenja kot nagrade, tj. reinforcement postane psu določeno vedenje ali določena veriga vedenj. Po domače povedano delo samo. Da pa prideš do tu, moraš spoštovati oz. upoštevati clicker training kot kompleksno metodologijo šolanja in ne samo kliker kot pripomoček za označevanje vedenj. Recimo v proces učenja moraš vključiti cue discrimination, na podlagi katerega potem ojačaš določena vedenja in jih uporabljaš za reinforcement. Reinforcement jača vedenja in to ni vedno nagrada (reward), pomembno je, da pes dojame celoten cikel učenja in potem izvedbe vedenj.
Kompleksno, vem; ampak clicker training sam je kompleksna reč in parcialna raba, recimo samo klik+nagrada, lahko v določeni kombinaciji pes-vodnik prinese slabši rezultat kot bolj klasični načini šolanja, temelječi na neki kmečki logiki, kaj se sme in kaj ne. Gledano s stališča zanesljivosti vedenj in natančnosti izvedbe pa da clicker training zagotovo najboljše rezultate izmed vseh metodologij, ki so nam zaenkrat na voljo. Tudi mi ni treba očitati, da filozofiram, ker se zavedam tega, da pišem zapleteno; kadar delam v živo, je dosti lažje, ker se tole, o čemer pišem, da zelo lepo pokazati na tudi klasičnih vedenjih tipa sedi ali prostor. (Del tega, o čemer pišem, je pa moja recimo temu "diploma" v okviru neke določene šole, ki ji predhajajo tri stopnje praktičnega dela, in do diplome imam seveda še veliko in sem napisala bolj v svoj bran, če sem nehote zapletena.
Pa ni fora v odstavljanju klikerja, kot tudi pri tarčah ni fora v umiku tarče. Klikerja in tarče se ne umika, ampak recimo temu nadgradi s kompleksnejšim mehanizmom. Res ne in v to sem prepričana iz izkušenj; svojih in drugih. Upam, da sem ok napisala, in se vnaprej opravičujem, ker ne bom spremljala debate. Sem iskala nekaj glede opreme (dobim namreč mladička in iščem boks) in sem videla Andrejino vprašanje ter se oglasila. Oby tokrat ni nič kriv (razen da posoja nick ;-)).