Aja, pici moja, Čohica, danes je že tretji dan, kar sem te poslala v pasja nebesa. Zakaj se je to moralo zgoditi ravno tebi? Zakaj , zakaj? Kdo sem jaz, da sem ti dovolila, da so te uspavali, ker bi drugače samo trpela?
Zakaj ravno ti, Aja? Zakaj so ravno tebi odpovedale ledvičke. Pa saj si komaj začela živeti. Postala si prava lepotička, princeska med vsemi kužki, s katerimi smo se vsakodnevmo dobivali. Komaj dobro leto in pol si imela, pa si morala umreti. Komu sem se tako zamerila, da mi je vzel to, kar mi je pomenilo ogromno... Kako naj živim brez tebe, povej, Aja?
Iščem te po najinih poteh, katere sva vsakodnevno prehodili. Ponoči čakam, da bom zaslišala tvoje smrčanje, tiho plazenje iz tvoje košarice v mojo posteljo. Kdo mi bo delil mokre poljubčke,
ko bom prišla domov?
Vsak dan posebej se bom morala sestaviti, sprogramirati na življenje brez tebe. Jutra so postala dolgočasna, brez smisla. Ti si me naučila gledati naravo....se veseliti juter, dežja , sonca, snega... v vsakem dnevu in sprehodu sva našli nekaj novega. Sedaj pa bo dan enak dnevu....
Gledam številne tvoje slike, posnetke.... Po licu mi tečejo solze, izgubljam glas, v prsih me tišči..... Bolečino sem zaprla vase..... Kako boli, ko te ni....
Pravijo, naj si takoj nabavim novega psa. Ne morem.....Trenutno bi v vsakem psu iskala tebe, Aja.
Ne bi bilo pošeno. Naj mi dajo malo časa, da bom prebolela bolečino. V glavi se mi kar naprej vrti slika najinega zadnjega dne.... Jo bom kdaj pozabila? Si bom kdaj oprostila, da sem ti dovolila , da oddideš. Vsi so mi rekli, da je to humano, kajti čakalo te je dolgo umiranje, zastrupljanje. Spet bi bruhala, imela krče ,šla na infuzijo... Bi bilo tako bolje?
Nisem Bog, da bi vedela,in vendar še vedno vrtam po sebi, kaj sem nredila narobe, da si zbolela im morala umreti...
Aja, dala si mi leto in pol čudovitega življenja. S teboj sem spoznal številne pasje znace, prijatelje...Vsi te pogrešajo. in tvoji pasji prijateljčki ravno tako. Pogršajo te Lina,Yerri,Tara, Bella, Skoti, Bronko, Arči, Alu,Arti in ostali kužki.
Gor, v pasjih nebesih pa te čaka že naša pudlica Lina, pa Taček, Miša, Maša in še bi se kdo našel... Spremenila se boš v pasjega angelčka, in nas čuvala....
Mene pa bo morala pokonci držati misel: NIHČE NE UMRE, SAMO TAKO DALEČ JE.....
Aja, pogrešam te, in tako zelo me boli srce.....