seveda lahko dobiš odgovor, ampak ne tak ,k ot si ga želiš slišat
.
Ja pri pasemskih psih so se skoncentrirale določene hibe
. Nekatere so posledica napačne interpretacije standardov oz pretiravanja v "lepoti"
( npr prekratki gobci, preveč gub, predolg hrbet ipd). Druge so zdravstvene težave, ki so se stabilizirale v določeni pasmi zaradi pretirane uporabe plemenjaka/plemenk, ki so noslili skrite dedne bolezni.
Torej glede prvega, kdor noče, da ima pes npr težave z dihanjem, naj ne kupi kratkogobčne pasme ala buldog, mops itd, ker ta težva ni bolezen, je pa pasemsko predpisana. Torej jo ima vsak pes podoben tej pasmi
. Kdor noče imeti problemov s kožo, naj ne jemlje gubastih pasem. Kdor noče težav s hrbtom, naj ne jemlje izrazito kratkonogih. Kdor noče česat ps acele ure, naj ne vzame bobtaila ali pa ruskega terierja. As simple as that
.
Kar pa se tiče prav bolezni, ne telesnih značilnosti, in so prav tako dedne oz predispozicija, je pa tako, da ja ve se katera sodi h kateri pasmi. In odgovorni vzreditelji rodovniških mladičev s poznavanjem pasme, genetike in testi poskrbijo, da je možnost minimalna. Mnoge genetsko prdisponirane bolezni so se z uporabo genetskih testov iz rodovniške vzreje že skoraj izločile. The future is bright
Tudi kupec ima možnost preverit sam in izbrat kombinacijo z največ upanja na ugodno zdravstveno- temu služi rodovnik, ne razstavam ali šminkiranju
. Predvsem pa je seznanjen z vsemi značilnostmi pasme in se jih ob polni zavesti zaveda ter je na njih pripravljen. Kar kupci nerodovniških niso.
Tipično je, da so vse bolezni, ki so dedene bistveno pogostejše, skoraj obvezne v nerodovniški vzreji iste pasme. Zakaj:
- 1. ker se vzrediteljem fučka in niso poučeni ,
- 2. ker tudi če se jim slučajno ne fučka (izjema, ne pravilo
)ne vejo, ne znajo in imajo podatkov o prednikih in njihovem zdravju,
- 3. ker veliko vzrejne bazete populacije izvira iz osebkov, ki so bili izločeni iz vzreje prav zaradi tega, ker niso dobili vzrejnega dovoljena zaradi hib,
- 4. ker šteparji v ihti , da bi čim več zaslužili s čim manj stroški, parijo vedno v bližini (če se le da doma), kar pomeni parjenje v ožjem sorodstvu, več generacij zapovrstjo in multiplicira napake. Z razliko od pravih vzreditljev n eizločijo iz vzrej epsa,ki daje očitne pomanjkljivosti dalje, ampak raje naredijo vse, da jih kupcu prikrijejo in štepajo dalje.
Poleg tega imajo ti mladiči še en minus, ki ga rodovniški nimajo:
- 5. večina pari prepogosto in pomanjkljivo skrbi tako za leglo kot za mladiče. Kar pomeni, da pritovorijo k novemu lastniku še širok spekter popolnoma nepotrebnih zdravstvenih in vedenjskih težav: pomanjkanje socializacije, slab imunski sistem, notranje in zunanje parazite, niso cepljeni ipd.
zaključek- če ima kdo željo, da zagotovo s psom dobi tudi čim več pomakljivosti, ki jih pasma potencialno ima naj kupi pasemskega psa brez rodovnika.