Jaz bi tudi potrebovala nekaj nasvetov glede prevzgoje odraslega psa... Dix je 6 letni mešanec z zlatim prinašalcem, dobili smo ga z ene kmetije, oni pa so ga vzeli baje od nekoga, ki jih je v košarici prodajal okrog. Tudi na tej kmetiji jim ni bilo preveč fanj, njegova sestrica je takoj potem ko smo ga posvojili umrla, ker se je krava nanjo vlegla.
In ko smo ga dobili nismo imeli pojma, nekaj časa se je sam klatil okrog, potem je postal ketnar (kar je še zdaj) in še vedno je bežal. Živi pa pri babici, smo mi nekajkrat na teden tam po cel dan. Tako da ni bil dobro vzgojen. Zdaj je na kar dolgi verigi (na žalost), seveda ima na voljo izolirano uto in garažo. On je zelo vlekel na povodcu, skakal po ljudeh, ni ubogal na povelja, ko je le dobil priložnost je zbežal, renčal na ljudi in na pse... In ker zdaj vem malo več o tem in imam malo več izkušenj, čeprav svojega psa še vedno nimam sem se odločila da bom Dixa poskusila malo prevzgojiti. :)Veliko delava na tem, da sem jaz alfa in zdaj me za to upošteva. Tudi po meni in nekaterih (odvisno kaj mu pustijo) ljudeh ne skače več, tudi glede vlečenja je boljše, čeprav se še uči. Na druge še vedno občasno zarenči, ampak ponavadi zato, ker se ne obnašajo primerno. Name je vedno zarenčal ko sem ga božala po trebuhu, ko se mi je sam podredil in zato ga tako sploh več ne božam in od takrat ni še zarenčal. Do psov je sicer še vedno agresiven a to je zame zaenkrat malo preveč, bova raje še malo počakala. Tudi na povelja zdaj bolj uboga, naučila sem ga tudi nekaj trikcev, da bo bolj zanimivo. In ker je on zelo živahen bi ga rada naučila, da lahko spuščen teče okoli mene na sprehodu. Zna tako, da gre spuščen poleg ves sprehod, ampak to ne pomaga kaj dosti. Za učenje odpoklica sem si kupila tudi 10 meterski povodec in ko ga pokličem stopim gor če ne pride sam. In tudi če je kdo ki ga pozna pa ga nima tako zelo rad, pa bi šel vseeno k njemu zraven vseeno pride. Ampak vedno pride vsa nejevoljen, samo vzame priboljšek in hoče iti... Vem da naj bi vedno ko ga kličem bila navdušena, tekla nazaj, ko bi prišel bi ga močno nagradila, skakala in tekla z njim... in vse to delam. Ampak če navdušeno kličem on le steče mimo mene, če mu rečem naj skoči k meni kar sicer zelo rad dela namesto tega le malo dvigne tačke in hoče iti... Saj pride ampak še vedno ni tisto tapravo, da bi vsa navdušen pridirjal h meni,
In vse kar mu rečem naredi, ampak nekako nejevoljno, samo da bo šel lahko proč. Sicer delam na pozitivni motivaciji, veliko nagrajujem, če pa dela slabo pa ga za kako minuto zaprem in potem ko pride ven dela veliko boljše. Tudi ko sva v garaži namesto da bi tekel z mano in se igral le čaka pri vratih, če jih kdo odpre pa takoj teče proč... Bi rada, da bi nekako vse delal ker bi hotel, pa seveda zaradi nagrade a ne samo ker more, da se me čimprej reši in naprej vleče do grma. In sem z njim potrpežljiiva, nagrajujem dobro in slabo poskušam ignorirati, če ne gre pa ga zaprem. Kaj pa narediti, ko npr. na sprehodu rečem sedi, on pa me le pogleda, ve kaj mora naredi ampak noče. Ne vem če naj ga na silo posedem, zvabim, ignoriram, čakam... Ker če ga ignoriram si on misli da če ne bo naredil mu pač ne bo treba, sile jaz ne podpiram, ker potem to naredi le ker se boji, če ga pa potem zvabim pa si verjetno misli da če se on ne usedel sam bo potem še priboljšek dobil in ga bom zvabila.
Zdaj ga malo zvabim, malo na silo, malo čakam, neka kombinacija vsega. Glede kakšnega klikerja ali pasji šoli pa lahko na žalost le sanjam...
Saj ko sem bomo preselili tja bo on moj, ga bom jaz sprehajala, če bo šlo vse posreči bo šel tudi v pasjo šolo. Bi prosila za kake nasvete nasplošno glede tega.
Pa upam da sem nekako dovolj razumljivo napisala, če ne pa kar vprašajte.
Rebeka