Moram malo bolj pazit kako se izražam
Sva spet pri vašem začetnem vprašanju kaj si želite od psa ker tole v kar se bodo usmerila vaša prizadevanja pri vzgoji, ima spet različne poglede in izpeljanke.
Pes bo toliko skoncentriran name, da tujcev še opazil ne bo - hočete torej psa, ki bo celo življenje gledal samo vas in nič durgega. Msilim da je to skoraj nemogoče, razen če ste želili da boste "psa naredili tako", da bo, ko bo videl človeka, enostavo gledal samo vas in nič drugega. To je ena opcija, samo kaj bo s tem psom, ko ga bo na sprehod peljal nekdo drug? Ker se bo zgodilo definitivno - ne pozabite, da boste v 10-15-tih letih vsaj enkrat resno zbolele (brez zamere, ampak tko je)
Torej še vedno ne vem točno kaj želite oz. kako si predstavljate vaše življenjem s psom. Oziroma naslednje vprašanje kaj si predstavljate kot- pes, ki je skoncentriran name.
Predvidevam, da si želite psa, ki bo hodil nekje na neki razdalji okoli vas, ostalih ljudi pa ne bo upošteval oziroma ne bo hodil k njim. To je čisto nekaj drugega kot biti skoncentriran name.
Skoncentriran name pomeni, da ga navzočnost drugih ljudi ne bo motila in bom lahko nemoteno delal z njim kar bom želel ne glede na to, koliko "neznancev" bo v bližini. In, tako kot ste omenili, da ljudi ne bo upošteval oz. hodil k njim. Bolj kot ne, pa je bil ta stavek:
Vsekakor bodo moja prizadevanja šla v to smer, da bo toliko skoncentriran name, da tujcev še opazil ne bo 
napisan s šaljivim priokusom, zato tudi smeško na koncu in ni bil mišljen, kot neka sveta resnica
Tukaj se popolnoma strinjava. No, imamo še eno katergorijo, ne da ne želijo, ampak se jih bojijo.
No, jaz pse, ki se ljudi bojijo, štejem v skupino psov, ki ne želijo iti k ljudem. Saj navsezadnje ne želijo iti k ljudem: zakaj je pa že drugo vprašanje
Nemogoče je odgovorit na to vprašanje brez vpliva iz okolja. Ker ....slejkot prej bi pes, dobil negativno izkušnjo in bo kmalu ugotovil da so ljudje lahko tudi škodljivi.
Tekom odraščanja se vsak pes spremeni. Če pogledamo pse, ki imajo res radi ljudi se njihovo vedenje, če ni pod kontrolo in če se ga ne ustavlja čedalje bolj stopnjuje - seveda pod pogojem, da nimajo negativne izkušnje. Psi niso več mladičkasto ljubki, ampak nadležni in konec koncev s svojem skakanjem ali pa metanjem na hrbet tudi nevarni. Ampak ...spet....na to vprašanje brez upoštevanja izkušenj iz okolja ....debata, ki je čisto brezpredmetna. Ker ko je pes vmeščen v neko okolje, le ta vpliva nanj.
Da bi videli kaj se zgodi z mladičkom, ki je nor na ljudi, ko odraste in pri ga pri tem ne vzgajamo in nanj ne bi vplivali vplivi iz okolja......potem takem bi takega mladičeka morali dati v okolje kjer ni ljudi. Sicer je res da ne bi preživel, ker si ne bi zanl ulovit hrane....ampak ok, bi mu hipotetično hrano metali z aviona. Tega psa bi pri enem letu dali nazaj v civilizacijo - med ljudi. Verjemi, da bi bežal od njih oziroma od vsega.
Torej...spet se vračamo na začetek. Psa izgradijo ljudje in okolje v katerem biva.
Se strinjam-nemogoče je tukaj zanemariti vplive okolja. Ampak še vseeno pa se mi zdi, da obstajajo tudi tukaj razlike. Upam, da Urška tukaj ne zameri, če si sposodim njen odgovor
Pax je imel vse ljudi zelo rad in kot mladič je silil k vsakemu. Sedaj jih ignorira in gre k njim večinoma le še na povabilo, pa se s tem sploh nisem ubadala.
Kar mi je pomembno v tem odgovoru sem odebelil. Ona se s tem ni pretirano ukvarjala in pes je navkljub vsemu spremenil vedenje. Moje mnenje je, da so bili prisotni vplivi iz okolja, ampak neprimerljivo manj, kot če bi se ona s tem ukvarjala. Se strinjava? In to je tisto, kar je bistvo mojega vprašanja. Lahko pes spremeni vedenje, če zelo malo (nič je, sva že ugotovila, nemogoče
) vplivaš na to komponento njegovega karakterja-interakcijo s tujci.
Da bi videli kaj se zgodi z mladičkom, ki je nor na ljudi, ko odraste in pri ga pri tem ne vzgajamo in nanj ne bi vplivali vplivi iz okolja......potem takem bi takega mladičeka morali dati v okolje kjer ni ljudi. Sicer je res da ne bi preživel, ker si ne bi zanl ulovit hrane....ampak ok, bi mu hipotetično hrano metali z aviona. Tega psa bi pri enem letu dali nazaj v civilizacijo - med ljudi. Verjemi, da bi bežal od njih oziroma od vsega.
Nikoli nisem mislil na tako radikalen ukrep. Mislim, da je dovolj že preprosto ignoriranje oz. bolje rečeno ne vmešavanje v mladičkovo vedenje do ljudi-kakršnokoli že je(seveda morava spet predpostaviti, da ne bo imel slabe izkušnje), ki nam bi lahko realno pokazalo, kako se je njegov karakter tekom odraščanja spreminjal. Če sem prav razumel je to naredila Urška in to je tisto, kar me je zanimalo.
Da pa to "klobaso" še bolj razširim (kot, da ni že dovolj
). Navsezadnje je vsak (dober) vzreditelj že mladička v leglu navajal na klic(cmokanje, ploskanje, žvižganje) in psiček se je odzval na vsak tak klic, ne glede na to, od koga je prihajal. Kdaj pa po vaše potem pride obdobje, ko kuža ne posluša več vsakega, ki cmoka ampak je sposoben ločevati lastnika od ostalih-seveda je to spet odvisno od ukvarjanja z mladičkom, ampak, tako v grobem me zanima
Smešno je tudi, da pri mojem še vedno opazim, da ko stojim blizu kandelabra in ga pokličem, me zamenja za kandelaber in se vsede pred njega namesto pred mene
Pa lep večer