Hm, zgleda, kot da se poskuša igrat in seveda mu je največja fora, če ga še loviš za nameček - s tem je dosegel točno to, kar je želel. Unai je tudi poskušal skakat name, pa sem ga vedno ujela za tace in ga spustila nazaj na tla, zraven pa glasen "ne". Če je bi res nadležen in je hotel kar v skoku ugriznit v roko, je pa dobil še en lop po smrčku + "ne". Ali pa se zaderi "au" kot da te je zabolelo, če na to reagira. Sicer pa ignoriraj in zaboga ne lovit psa.
Da ti njega loviš je ultimativna nagrada, ki mu jo lahko daš takrat, ko si kaj res izrecno zasluži, pa še to mora bit res nekaj brilijantnega, ker to res nabije pasji ego
...vsaj jaz bi tako naredila.
Jaz svojega sploh več ne lovim, ker je začasno nehal prinašat stvari, čeprav sva prej lepo napredovala. Pol pa je naenkrat pogruntal, da je bolj kul, če on steče po igračo, pol me pa z njo mami, da bi ga šla lovit. Pa niti jaz nisem bila toliko kriva kot mama in sorodniki, ki pridejo vsak teden na obisk
in pol sem seveda jaz grda, ker jim prepovem se zabavat s psom hehe. Ampak se je že izboljšalo.
Poskušaj ga na sprehodu kako motivirat, z njim delat. Če zna prinašat, lahko vadita to. Ali pa mimogrede kak trikec narediš, ali pa nesi zraven cuflo in ko boš videla, da postaja razigran, ga ti povabi na igro - pod tvojimi pogoji. Lahko komot stečeš z njim in se cufata za igračo recimo...blazno kul.
Pa vmes na hitro narediš kak "spusti" in pohvališ... Ali pa, če ga sprehajata s fantom brez vrvice, lahko delaš sled, ali pa naj ga fant prime, ti pa stečeš za ovinek in se nekam skriješ, pes te pa naj poišče...in ko te najde, ga nagradi (hrana, igra).
Poskušaj najt nek signal za preusmeritev pozornosti, da ti ne bo treba ponavljati povelj...če nič drugega ne pomaga, zakriči v zrak ali zatuli ali kaj tako neumnega, nekaj, kar bo prekinilo njegovo norenje in pritegnilo njegovo pozornost.
Nato pa ga pohvali, ko se umiri, in daj povelje.
In ko ga dobiš na sedi, ga res res ful pohvali, pa bodi navdušena - vendar ne toliko, da bi začel spet noreti. Kak naredi tisti sedi, je vse pozabljeno in vse ok. In ne daj ga na vrvico avtomatsko, ker potem jemlje to kot kazen, v smislu "jaz se mam fajn, pol pa mi reče naj sedem, jo ubogam, in me kaznuje z vrvico, pa še navdušena ni nad tem, da sem jo ubogal".... če pa bo videl, da je pohvaljen in nagrajen, če se umiri, potem pa lahko gre dalje pohajkovat, te bo raje ubogal.
Sicer pa je fajn, če uvedeš nek signal, ki bo psu povedal, kdaj je konec igre. Jaz imam recimo "konec" in "dovolj", zraven pa naredim kot en 'presek' z rokami, kot signal za prerezanje... in takrat je pač konec, ne glede na to, kaj še poskuša in se ponavadi kar lepo vda v usodo.
Poleg tega lahko uvedeš neko povelje za "počasi" oz. "umiri se"...ti žal ne vem povedat, kako točno natrenirat, ker je pri nas steklo skor samo od sebe
ampak Unai zdaj lepo upošteva tudi to in ga lahko komot spravim do tega, da se umiri.
Je pa pač mulc 9-mesečni in bo še malo trajalo, preden se bo sam od sebe umiril, tako da ne pričakuj preveč zaenkrat.
Moj je star 1 leto, pa je še vedno podoben bedaček
in tudi mi nimamo nikakršnih problemov z avtoriteto ali čimerkoli, se pa včasih preko vse mere razigra in razživi, takrat pač postane malce objesten in zmešan. Ampak smo spravili to tako daleč, da zdaj skače v zrak in kot zmešan teče naokoli, bevska, laja, renči in se na vse pretege trudi, nas spravit do igre.
Jaz ga pa pri tem norenju spodbujam z besedami, ker vidim, da uživa, skakat na nas pa zdaj že ve, da ne sme in tudi ne poskuša dostikrat (name skoraj nikoli, na fanta, ki ni bil tako natančen pri vzgoji, pa tu in tam še skoči). Hmmm, če imaš kake prijatelje z mladim ali igrivim, dobro socializiranim psom, predlagam občasne skupne sprehode, da se lahko malo tudi zdivja in naskače, to je res fajn za pasjo dušo. Ne da se igra z vsakim povsod, ampak nekaj stalnih pasjih prijateljev.