Se strinjam s Lilit. Vsak bi moral, preden se loti resne vzreje, imeti vizijo in jasno razčiščene pojme o tem, kakšen tip svoje pasme bi rad vzrejal, kaj bi rad na pasmi poudaril itd. Tega, da si je treba biti na jasnem z (vsaj) osnovami genetike, dednimi boleznimi in standardom, ne bom niti izpostavljala, ker se mi zdi samoumevno.
Sicer pa je po mojem mnenju za uspešen začetek vzreje bistvenega pomena vzreditelj, od katerega vzamemo psa. To si jaz predstavljam tako, da nam vzreditelj vsaj prvih nekaj let podrobno svetuje o vsem v zvezi z vzrejo. No, ne samo svetuje...bolje rečeno, da je zelo aktivno vključen v našo vzrejo. Skupaj z njim izbiramo paritvene kombinacije in se nato na odraščajočih mladičih učimo prepoznavati perspektivne in manj perspektivne in podobno.
Sicer pa tako ali tako menim, da bi morali vzreditelji iste pasme sodelovati eden z drugim, se pogovarjati in se skupaj odločati, katera paritvena kombinacija je dobra, katera ni... Vsaj v tako majhni deželici, kot je Slovenija, bi bilo to smotrno. Eden drugemu bi morali privoščiti uspešno vzrejo. Pa kaj zato, če ti drug vzreditelj pred nosom pobere naslov, važno je sodelovanje.
Saj sem prepričana, da je pri mnogih pasmah to sodelovanje že resničnost, pri nekaterih pa žal ni.
Lp